Zadetki iskanja
Svetokriški
Cantipa ž osebno lastno ime Ksantipa: ie imel eno sheno s'imenam Zantippa im. ed. ǀ en dan kadar ie Zantippa im. ed. vidla, de nei hotel nie ſtrupene beſsede poshlushat ǀ tezhe Zantippa im. ed. ter vſame en bokau ſmerdezhe uode ǀ k' sheni rezhe: Moja Zantippa im. ed.; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe → Ksantipija
Celotno geslo
eSSKJ16
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola
kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cehmošter templja/čez tempelj
Svetokriški
cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
SSKJ²
cêrber -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ)
slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop
// strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber
slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop
// strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber
Svetokriški
cerkoven -vna prid. cerkven: je bil eno zerkouno tož. ed. ž nyvo vſel ǀ imaio nyh Zerkounu tož. ed. s prehodiſhe obernit ǀ Ty oherni Antiochi bi Zerkounu tož. ed. s blagu nekradili ǀ je hotel s'shazam cerkounem or. ed. m obogatit ǀ od vſyh pann, inu zerkounih rod. mn. saveſs ǀ Ioannes de Medicis je bil ſturil smalat na Cerkoune tož. mn. ž dauri eniga Maſhnika ǀ kar je potreba ſa zerkoune tož. mn. ž/s opravila ǀ je bil eden v' Zerkoune tož. mn. ž/s urata sapiſsal ǀ po ſapuuidyh Boshyh, inu zerkounyh mest. mn. ǀ na Zerkounih mest. mn. uratah samerkaio s' slatimi pushtobi lete Beſſede sapiſſane → cerkev
Svetokriški
cesarski -a prid. cesarski: Leta sapuvid nej Ceſſarska im. ed. ž, ali Papeshava, ampak je sapuvid Nashiga ſtuarnika ǀ sa volo te Ceſarske rod. ed. ž oblaſti ǀ nej hotel ſvoje Ceſſarske rod. ed. ž beſſede naſai potegnit ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko tož. ed. ž Crono, inu mezh puſtil ǀ veliku puntarskih meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko tož. ed. ž perpravil ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku tož. ed. s Meſtu Conſtantinopol ǀ Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku tož. ed. s prebivalszhe Dunain ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim mest. ed. m ſtoli ſidel ǀ v' tem Ceſſarskem mest. ed. s Meſti Conſtantinopel ǀ s' ſvojm Ceſſarskem or. ed. m plajsham ǀ ſe je nashal en Ceſar taku nepameten, de bi s'ſvojo Ceſarsko or. ed. ž krono kronal ſvojga kojna ǀ pred tem Ceſſarskim or. ed. s meſtam Dunai ǀ neboyte ſe Ceſſarski im. mn. m Soldati ǀ shuga vſe deshele, inu meſta Ceſſarska tož. mn. s poshgati ǀ leta je bil velike shkode ſturil v' Ceſſarskih mest. mn. deshelah → cesar
Celotno geslo
eSSKJ16
ciljati -am nedovršni glagol
kdo; na kaj na tihem želeti, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ciljati na kaj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
cimerman -a (cimerman, cimarman, cimperman) samostalnik moškega spola
kdor se ukvarja z obdelovanjem gradbenega lesa; SODOBNA USTREZNICA: tesar
FREKVENCA: 45 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik
2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
FRAZEOLOGIJA: potegniti cimermansko mero/žnoro (čez kaj)
Svetokriški
cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’
SSKJ²
citíranje -a s (ȋ)
glagolnik od citírati: citiranje mnenja znanega znanstvenika / videz znanstvenosti je hotel doseči s citiranjem številnih avtorjev
glagolnik od citírati: citiranje mnenja znanega znanstvenika / videz znanstvenosti je hotel doseči s citiranjem številnih avtorjev
Celotno geslo
Frazemi
cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu
Celotno geslo
eSSKJ
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
- 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
- 2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
- 3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
- 1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
- 1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
- 2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
Celotno geslo
eSSKJ16
cviblati -am (cbivlati, cbivulati°, cviblati, cbiblati, cvivlati, cbiflati, cbiblati, cviflati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj odločati se med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih
Svetokriški
cviliti -im nedov. cviliti: pſſ … sazhne okuli poſtele laiat, zvilit nedol., inu snamine dajat, de bi hotel is hishi poiti ǀ kadar ſvinie ſò lazhne zvilio 3. mn., inu proſſio jeiſti ǀ shkripajo, inu zuilio 3. mn. Kakor ta nepametna shivina
SSKJ²
čákaj -te medm. (ā)
1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem
2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati
1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem
2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati
Celotno geslo
eSSKJ16
čakanje -a (čakanje, čakane, čakajnje, čakajne) samostalnik srednjega spola
1. na koga/kaj življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovanje
1.1 česa posebno čustveno razpoloženje zaradi pričakovanja česa usodnega
2. zaupanje, vera v kaj
3. iskanje priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežanje
4. zavlačevanje, odlašanje s pričetkom česa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 73
- Naslednja »
Število zadetkov: 1458
Dostopnost