Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Celotno geslo eSSKJ16
altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja
Celotno geslo eSSKJ16
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Celotno geslo eSSKJ16
da2 (de, da) členek
1. za izražanje želje, namena
1.1 za izražanje nezadovoljstva
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka
3. v zvezi o/ah da za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Pleteršnik
dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.-C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče-Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
Celotno geslo eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Svetokriški
Hieruzalem -a m zemljepisno lastno ime Jeruzalem: tiga shlahtniga, inu zhaſtitiga meſta Hieruſalem im. ed. ǀ je bejshal s'Hieruſalema rod. ed. K'nogam ǀ kadar v' Hierusalem tož. ed. jejsdi Lat. V Ierosolyma, Hierosolyma, gr. Ἱεροσόλυμα; → Jeruzalem
Svetokriški
Jado m osebno lastno ime Jad: Alexander Macedonski Krajl, kadar je skuſi Jeruſalem jesdil, inu Mashnika Jaro im./tož. ed. vgledal (IV, 28) Jád, lat. Jaddus, veliki duhovnik v času, ko je Aleksander Veliki zavzel Jeruzalem. Zapis ima tiskarsko napako r namesto d.
Svetokriški
Jerozolemitar -ja m prebivalsko lastno ime Jeruzalemčan: Glihi vishi Ieroſolemitery im. mn., ſe nej ſo hoteli pobulshat (I/2, 148) → Jeruzalem, → Hierozolomitar, → Jeruzalemitanar
Svetokriški
jerozolomitanski prid. jeruzalemski: pravi Joannes Jeroſolimitanski im. ed. m Patriark (IV, 311) → Jeruzalem, → jeruzalemski, → hieruzalemski
Svetokriški
Jeruzalem -a m zemljepisno lastno ime Jeruzalem: S. Ambrosh pravi de Jeruſalem im. ed. pomeni to karsheno dusho ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem im. ed. ǀ ſta shla is Jerusalema rod. ed. v' ta terh Emaus ǀ Bug ozha je shugal Ierusalemu daj. ed. s'Kusi Preroka ſaphonia ǀ ſò bily prishli njega v' Jeruſalem tož. ed. yskati ǀ imaio na Boshy pot v'Jeruſalem tož. ed. priti ǀ hozhem jest Ierusalem tož. ed. s'laternami preijskati ǀ sdaj pujdesh v' Jruſalem tož. ed. ǀ ſo bili v'Ieruſalem tož. ed. prishli ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale v'Ieruſalemi mest. ed. ǀ v' Jeruſalemi mest. ed. ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti ǀ v'ſamem Ieruſalemi mest. ed. nikateru ſtatauſhent ludij je bilu Jerúzalem, lat. V Ierosolyma, Hierosolyma, gr. Ἱεροσόλυμα ← hebr. Jerušalájim, mesto v Palestini; → Hieruzalem
Celotno geslo Megiser
Jeruzalem -a samostalnik moškega spola
Svetokriški
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime Jeruzalemčan: ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
Svetokriški
jeruzalemski -a prid. jeruzalemski: Cellu Jeruſalemsku im. ed. s meſtu bi bilu vun k'njemu teklu ǀ od Ierusalemskiga rod. ed. s mesta pojdemo v'tu mestu ſamario ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu daj. ed. m Templi ſe obernel ǀ ga neſſe v' jerusalemski tož. ed. m Tempel ǀ nej ſmeil pojti v' Jeruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ v'Ieruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ Zachæuſa je bil k' isvelizhainu perpravil, inu sa Jerusalemskiga tož. ed. m ži. skoffa isvolil ǀ G. Bug ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes tu Jeruſalemsku tož. ed. s meſtu ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati, Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku tož. ed. s Mestu ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham ſtati na Jeruſalemskem mest. ed. m meſti ǀ V' cellem Jeruſalemskim mest. ed. s meſti ǀ po cellim Ierusalemskim mest. ed. s Mesti ǀ pred Tempelnam Ieruſalemskem or. ed. m ǀ kadar te Ierusalemske im. mn. ž Dekilze ſo tebi na pruti shle ǀ Nej reſnize v'mej deklzy, ſakaj Ieruſalemske im. mn. ž deklze, kadar ſo shlishale, de David je bil pobil Goliata, ſo djale de yh ie pobil deſſet taushent → Jeruzalem, → hieruzalemski, → jerozolomitanski
Prekmurski
Jeružálem -a m
1. Jeruzalem, mesto: vno'zina lüſztva od Galilee, i deſzét mejſzt, i Jeru'zálema KŠ 1771, 13; moudri ſzo prisli od ſzuncsenoga zhoda v Jeru'zálem KŠ 1771, 6; Ka gyejzdis na oſzelniczi, Vu Jeru'zálem kmeſzniczi BKM 1789, 2; Pod Pontzius Pilátuſem v-Jerusálemi na kri'z raſzpéti KŠ 1754, 108; kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana v-Jeru'zálemi KŠ 1771, 340
2. prebivalci Jeruzalema: zburkao ſze je, i 'znyim veſz Jeru'zálem KŠ 1771, 7; Jeru'zálem, Jeru'zálem, ki vmárjas proroke KŠ 1771, 78
Prekmurski
pripètiti se -im se dov. pripetiti se: I csi sze zná pripetiti, Kâ klopca oblok má sztrêti KAJ 1870, 79; cslovek nemore naprê znati, ka sze v-ednom szamôcsnom meszti zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga, ni pripeti KŠ 1754, 269; idem v-Jeruzálem neznajoucsi, ka ſze mi tam pripeti KŠ 1771, 405; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga, ni pripeti BKM 1789, 264; I csi bi ſze meni ſzmrt pripetila KMK 1780, 101; I cſi bi ſze mi eto noucs ſzmrt pripetila KM 1783, 171; Csi bi ſze pa nám gda pripetilo KŠ 1771, 853; I cſi bi ſze mi pripetilo Jezuſſa zgibiti KM 1783, 83; csi ſzi premiſzlimo, jeli ſze je pripeto grejh vſzaki dén KMK 1780, 69; naſe nevoule, ſtera ſze je nám pripetila vu A'zii KŠ 1771, 529; ka ſze je pripetilo KM 1790, 54; Tou ſze je pa etak pripetilo KM 1796, 6; Malogda sze pripetilo, ka 2–600 kotrig nazavüpsztva sze szka'züvo AIP 1876, br. 2, 2
Pleteršnik
pritẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad priteči; hinzulaufen; pritekali so iz bližnjih mest v Jeruzalem, Trub.; p. kam, sich irgendwohin zu retten pflegen, Cig.; — zufließen, zuströmen; voda priteka po žlebu; pot licem priteka, Čb.-Valj. (Rad); — (ubožnicam) zaloga priteka iz blagovernih oporok, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.-C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.-Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.-Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
Svetokriški
Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra
Število zadetkov: 19