Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo eSSKJ
hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
Celotno geslo eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]
    1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
Celotno geslo eSSKJ
číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...
Celotno geslo eSSKJ
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
Celotno geslo eSSKJ
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
Celotno geslo eSSKJ
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]
    luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]
    1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
      1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
    2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah
      2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]
    1. potresti z moko ali povaljati v moki
    2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka
Celotno geslo eSSKJ
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]
    1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
      1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
    2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
    3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
Celotno geslo eSSKJ
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]
    1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ↑ostriga
Celotno geslo eSSKJ
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
Celotno geslo eSSKJ
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]
    1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo] ETIMOLOGIJA: ↑česen
Celotno geslo eSSKJ
garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla]
    1. majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel ‛garnela’, nejasnega izvora - več ...
Število zadetkov: 54