nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
dolina -e samostalnik ženskega spola
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
TERMINOLOGIJA: okrogla dolina
Celotno geslo
eSSKJ16
flašter -tra (flašter, flaštar) samostalnik moškega spola
1. obloga na trdni, utrjeni površini, k je namenjena za hojo, vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: tlak
2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; SODOBNA USTREZNICA: obkladek
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Pleteršnik
gríža 2., f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.-C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras-Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.
Pleteršnik
jarȋn, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.
Pleteršnik
kamenȋt, adj. steinig; kamenit pot, svet; — Stein-, steinern; — kamenito srce imeti, gefühllos sein, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
kamenit pridevnik
Vorenc
Svetokriški
kamenit -a prid. 1. kamnit: ena Kamenita im. ed. ž tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula (I/2, 38) ǀ Jeſt nebom molil tvoje leſſene, inu kamenite tož. mn. m Bogove (III, 292) 2. kamnat: semla … zhe je puſta, terda, poteptana, inu kamenita im. ed. ž neperneſe dobriga ſadu (IV, 11)
Besedje16
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Pleteršnik
Besedje16
Vorenc
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
svẹ̑t 1., svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall (nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.-C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 20
Dostopnost