Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

populáren populárna populárno pridevnik [populárən]
    1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
      1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
    2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati]
    1. delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh
    2. delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz popularen
populárnost populárnosti samostalnik ženskega spola [populárnost]
    lastnost koga, česa, da je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
ETIMOLOGIJA: popularen
povampíriti se povampírim se dovršni glagol [povampíriti se]
    1. postati vampir
    2. v obliki povampiriti spremeniti koga v vampirja
    3. ekspresivno postati oblasten, izkoriščevalski, aroganten, navadno po ustalitvi na pomembnem političnem, ekonomskem, družbenem položaju
    4. v obliki povampiriti, ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj pridobi neželene lastnosti
ETIMOLOGIJA: iz vampiriti se iz vampir
prašičerêja prašičerêje samostalnik ženskega spola [prašičerêja]
    dejavnost, ki se ukvarja z rejo prašičev
ETIMOLOGIJA: iz reja prašičev
preblízu2 predlog [preblízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

II. z dajalnikom
    1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža preveliko stopnjo, ko je določena mera, količina ali cilj, vrednost skoraj dosežena
    3. izraža pretesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
ETIMOLOGIJA: blizu
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]
    1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
      1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
    2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
    3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn]
    2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: prehladiti
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz lisica
preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]
    ki je v zvezi s prerijo
STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: prerija
radírati radíram nedovršni glagol [radírati]
    1. z radirko brisati, odstranjevati, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
    2. brisati, odstranjevati, spreminjati dele dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške
    3. ekspresivno odstranjevati, uničevati
    4. ekspresivno zadevati, drsati s čim ob kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. radieren iz lat. rādere ‛strgati, praskati, gladiti’ - več ...
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: rastlina
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]
    1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
    2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), glej kača
razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje]
    1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo
ETIMOLOGIJA: razstrupljati
reiki reikija samostalnik ženskega spola [rêjki]
    1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki določenih mest na telesu, približevanjem rok, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. reiki, nem. Reiki iz jap. reiki, prvotno ‛mistično vzdušje’, iz rei ‛duh, duša’ + ki ‛duh, življenjska energija’
résa1 rése samostalnik ženskega spola [résa]
    grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat. Erica
STALNE ZVEZE: drevesasta resa, jesenska resa, planinska resa, spomladanska resa
ETIMOLOGIJA: vresa
rodílnik rodílnika samostalnik moškega spola [rodílnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico koga ali česa
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. genitīvus (iz gignere ‛roditi’) iz roditi - več ...
rottweiler glej rótvajler
simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]
    1. iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema
    2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti
    3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij
    4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...
sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast]
    ki ni popolnoma siv
ETIMOLOGIJA: siv
Število zadetkov: 408