Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄nepopoln podatek] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Celotno geslo eSSKJ16
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel
Celotno geslo eSSKJ16
boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola
z drevjem strnjeno poraslo zemljišče; SODOBNA USTREZNICA: gozd
FREKVENCA: 58 pojavitev v 4 delih
TERMINOLOGIJA: malikovski boršt
Celotno geslo eSSKJ16
borštni -a -o pridevnik
ki se nanaša na boršt; SODOBNA USTREZNICA: gozdni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: borštni malik
Celotno geslo Megiser
broskva -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo eSSKJ16
broskva -e samostalnik ženskega spola
kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali mesnatega socvetja, stebla; SODOBNA USTREZNICA: kapusnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Prekmurski
brvénce -a s brunce, kol: prek tê brvénec KAJ 1870, 82; szo nê z-plôtom ali brvéncami notrizagrajene KAJ 1870, 119
Celotno geslo Pohlin
cel1 [cẹ̑u̯] pridevnik

cel, ves

Pleteršnik
četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
Vorenc
deblo s, F8, caudicalis, caudicarius, s'eniga debla eniga driveſſa, ali is debelih ẛhaganiz ſturjen; juniculus, -li, tú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinṡke terte; monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; stirpescere, per deblu oſtati, inu na daile ne raſti; stirps, -pis, ſtablu, deblu, korenina; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada
Pleteršnik
drę́gəlj, -glja, m. kol, s katerim se drega, C.
Pleteršnik
drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
Pleteršnik
drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
Pleteršnik
drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.
Pleteršnik
dŕmanje, n. das Schütteln, das Rütteln: d. kol, das Schütteln des Wagens, Zora.
Celotno geslo eSSKJ16
drog -a samostalnik moškega spola
kol, gorjača
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.-Raič (Kol.).
Prekmurski
drúmbla -e ž kol, krepelce: Ki lücsa tocso, kak drumble TA 1848, 119; Sani so pa samo kak drumble nazáj vu dvor prišle BJ 1886, 3
Pleteršnik
dȗrkanje, n. das Stoßen, das Rütteln: d. kol, ogr.-C.
Prekmurski
dùrkanje -a s tresenje: On je leprâ z-durkanya kôl na pamet vzéo, kâje ceszta z-kamnom popodjena KAJ 1870, 116
Število zadetkov: 126