Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Atilov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Atilova Atilovo pridevnik
IZGOVOR: [átilou̯], ženski spol [átilova], srednji spol [átilovo]
Celotno geslo eSSKJ16
brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo
Celotno geslo ePravopis
Elektrin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Elektrina Elektrino pridevnik
IZGOVOR: [eléktrin]
ZVEZE: Elektrin/elektrin kompleks
Geologija
geolóška kárta -e -e ž
Geologija
geolóški zemljevíd -ega -a m
Celotno geslo Pohlin
iskati [iskáti íščem] nedovršni glagol

iskati

SSKJ²
legénda -e ž (ẹ̑)
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
● Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata
SSKJ²
legénden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na legendo: zbirati legendno blago / legendno občutje
Celotno geslo Sinonimni
legéndni -a -o prid.
ki je v zvezi z legendo
SINONIMI:
knj.izroč. legendarni
GLEJ ŠE: legenda1
Celotno geslo ePravopis
Maj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Maja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik indijanskega ljudstva
v množini Maji indijansko ljudstvo
IZGOVOR: [máj], rodilnik [mája]
BESEDOTVORJE: Maj, Majevka, Majev, Majevkin, majevski
SSKJ²
razníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. vzeti pomen, veljavo, vrednost: skušali so razničiti to legendo; ideja se je razničila
Celotno geslo Pohlin
sešiti [sǝšíti sǝšȋjem] (izšiti) dovršni glagol

sešiti

Celotno geslo eSSKJ
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti]
    1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi
      1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
    2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
Pleteršnik
zblǫ́diti, -im, vb. pf. vermengen, vermischen, Cig.; vodo, vino z. (trüben), Cig., C.; — bajka o Luciji je zblojena z legendo o sv. Luciji, Navr. (Let.); — verwirren, Jan., Gor.; z. se, verwirrt werden, Gor.-DSv.; zblojen, verwirrt, aus der Fassung gebracht, Bes., Gor.-DSv.; z zblojenimi očmi (mit wirrem Blick) je gledal plašno okoli sebe, Erj. (Izb. sp.).
SSKJ²
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í)
1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
● ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala
    zlívati se 
    1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
    2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
    // ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
    3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
    4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
    ●     ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
    ♦     fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
    zlivajóč -a -e:
    z bučanjem valov zlivajoči se kriki; 
prim. izlivati
Pravopis
zlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh; poud. ~ alkohol vase |veliko, zelo piti|; poud. zlivati kaj na koga/kaj ~ jezo na vojake |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zlivati kaj v kaj ~ veselje v pesem |izražati ga s pesmijo|
zlívati se -am se (í) Reki se ~ata pred mestom; poud. Ljudje se ~ajo na trg |množično prihajajo|; zlivati se v kaj fiz. Jedra lažjih prvin se ~ajo v težja; poud. zlivati se z/s kom/čim Zgodovina se ~a z legendo |se meša|
Število zadetkov: 16