Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
posivéti posivím dovršni glagol [posivéti] ETIMOLOGIJA: ↑siveti
Celotno geslo eSSKJ
strúžen strúžena strúženo pridevnik [strúžen]
    v nekaterih zvezah v obliki struženi ki je pri vrtenju oblikovan z odrezovanjem tankih plasti
ETIMOLOGIJA: ↑stružiti
Celotno geslo eSSKJ
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]
    1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vijáčiti vijáčim nedovršni glagol [vijáčiti]
    1. pritrjevati vijake, z vijaki
      1.1. sestavljati, popravljati stroje, naprave
    2. loviti ribe z vabo na vrvici, ki se navija na kolesce na ribiški palici
ETIMOLOGIJA: ↑vijak
Celotno geslo eSSKJ
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]
    1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
Celotno geslo eSSKJ
cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín]
    1. manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu
    2. gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]
    deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
óboa óboe samostalnik ženskega spola [óboa]
    1. pihalo z dvojnim jezičkom in jasnim, prodornim tonom
      1.1. igranje tega pihala
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oboe, it. oboe iz frc. hautbois ‛oboa’ iz haut ‛visok’ + bois ‛les’, prvotno ‛lesena piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
podgóbje podgóbja samostalnik srednjega spola [podgóbje]
    iz biologije mrežasto razrasel del glive iz nitk v zemlji, lesu ali drugi podlagi; SINONIMI: iz biologije micelij
ETIMOLOGIJA: iz pod gobo
Celotno geslo eSSKJ
podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]
    1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek
    2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus
    3. iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius
STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sivênje sivênja samostalnik srednjega spola [sivênje]
    proces, pri katerem kaj postaja sivo
ETIMOLOGIJA: ↑siveti
Celotno geslo eSSKJ
strojílo strojíla samostalnik srednjega spola [strojílo]
    snov za predelavo surove živalske kože v usnje
ETIMOLOGIJA: ↑strojiti
Celotno geslo eSSKJ
strúženje strúženja samostalnik srednjega spola [strúženje]
    1. oblikovanje vrtečega se predmeta z odrezovanjem tankih plasti
      1.1. ravnanje česa z odrezovanjem tankih plasti
      1.2. drgnjenje česa, da se obrablja, navadno ob oddajanju glasnega zvoka
    2. manj formalno igranje, predvajanje glasbe, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki
ETIMOLOGIJA: ↑stružiti
Celotno geslo eSSKJ
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk
      1.1. dati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
Število zadetkov: 34