Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
athacus –, bruchusena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
Pleteršnik
izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
Prekmurski
léjtati léjčem nedov.
1. letati, premikati se po zraku z letalnimi organi: Repdesni; lejtati KOJ 1833, 170; pirušlek Po večeráj lejče sem-tam AI 1878, 7; fticze Vradoſzti lejcsejo BKM 1789, 95; Da nike ſztvári ober náſz lejcsejo BKM 1789, 157; vidimo kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3
2. pog. tekati: nej trbej na pouli szem i tá lejtati KOJ 1845, 103
Celotno geslo Hipolit
letajoč deležnik

PRIMERJAJ: letati

Pleteršnik
lẹ́tati, -tam, -čem, vb. impf. zu fliegen pflegen, hinundherfliegen, fliegen; ptica ne more letati, dokler ji Bog ne da perja dorasti, BlKr.-M.; herumflattern: metulji letajo po travniku; — hinundherlaufen, herumjagen; l. kakor tele, Cig.
Prekmurski
létati léčem nedov. letati: Nistere sztvarê hodijo drüge lêcsejo KAJ 1870, 10; Lasztvic sereg Gori doli lêcsejo KAJ 1870, 27; Edna mühica je zmirom okoli gorécse szvêcse lêtala KAJ 1870, 8
letajóuči -a -e leteč, letajoč: ſzo bilé i letajoucse ſztvári nebeſzke KŠ 1771, 372; I te nebeszke fticze letajoucse BKM 1789, 2; na priglihnoſzt i letajoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; govorécsi vſzejm fticzam letajoucim na ſzrejdi nébe KŠ 1771, 802
Celotno geslo Pohlin
letati [lẹ́tati lẹ́tam] nedovršni glagol

leteti, letati

PRIMERJAJ: leteti

Celotno geslo Hipolit
letati glagol

PRIMERJAJ: letajoč

Vorenc
letati nedov.F10, adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba létati; bruchusena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus; circumvolareokuli leitati, obletéti; epiolusen maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; involucris, -reneleiteozha tyza, katera ſhe ne more leitati; praevolarenaprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali leitati; supervolareoṡgorai leitati; supervolitarevſeṡkuṡi oṡgorai leitati; volareletéti, leitati; volucris, -isṡhivál s'peruti, katera more leitati: tyza
Svetokriški
letati -am nedov. letati: muha sazhne leitat nedol. okuli teh piſſanih ſidou ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat nedol. ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali lejtat nedol., kateri nema peruti ǀ Tiza danas po luffti lejta 3. ed. ǀ tize, Katere po luftu letaio 3. mn. ǀ Tize katere po luffti lejtajo 3. mn. ǀ okuli lejtaio 3. mn. ǀ Jagar jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala del. ed. ž ǀ Koku more biti, de ſo ſtali, inu tudi letali del. mn. m ǀ Veſselil ſe je Elias rekozh, ta je tapravi svetli oblak is Kateriga vſe gnade bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale del. mn. ž
Besedje16
letati glag. nedov. ♦ P: 15 (TR 1558, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Celotno geslo Pohlin
leteti [letẹ́ti letím] nedovršni glagol

leteti, letati

PRIMERJAJ: letati

Vorenc
lojtra žF6, adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba létati; climacter, -risklin v'loutrah; climaxloutre; gemoniaeloltre, ṡlaſti ṡa te malefic perſone; scala, -aeluitre, vel lultre
Prekmurski
nagósci tudi nagóstci prisl. gosto, na gosto: Malo steri ország v-Europi tak na gôszci z-nevolov poiszkan AIP 1876, br. 4, 3; Abdul Kerim zdaj jáko nagôsztci szpominani cslovek AIP 1876, br. 9, 3; Pri sénčasti potokaj vidimo nagostci letati káčje pastére AI 1878, 37
Vorenc
pak vez.F17, astali, pak; ast illeon pak; atali, pak; atquiinu pak; attamenali, vſai, vener, pak, niṡhter manîe; autempak; bruchusena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus; enimveroẛa gviſhnu, ṡakai pak, pruti timu; groſsus, -site perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; halus, -lienu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; legio, -onistudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; naptaena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu; quod autem eveneritde je pak tú ſe ṡgodilu; quoniamdokler, potehmál, dokler pak; syndicus, -eiméſtni ſhribar, v'enih deṡhelah pak, méſtni Rihtar; veròali pak; vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
pak vez.Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Prekmurski
plahotàti -ám nedov. plahutaje letati: Vszi trijé (metulji) gde po ednom, gde po drügom cvêti szo plahotali KAJ 1870, 23
Prekmurski
sènčasti -a -o prid. senčen: Pri sénčasti potokaj vidimo letati káčje pastére AI 1878, 37
Vorenc
štenge ž mn.F4, adagia sunt: kadar ẛhténge, inu loutre imam, meni nei potréba létati; anabathraſhtenge; cochlea, -aeokrogle ſhténge; demenculumene ṡkrivne ſhténge, ali poot pod ẛemló
Pleteršnik
vkȗpe, adv. (t. j. v kupe) = vkup, zusammen, Trub., Dalm., Krelj, nk.; v. letati, Notr.
Število zadetkov: 20