Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
    2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
    3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
    4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteska
plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast]
    2. ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, neškodljivosti
ETIMOLOGIJA: pliš
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica]
    1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu
      1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
    3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
    4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: dvojen
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
    1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
      1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
      1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
      2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
    3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
ETIMOLOGIJA: dvoj
Število zadetkov: 5