Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
nabrusíti in nabrúsiti -im dov. (ī ú)
narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje
● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti
    nabrúšen -a -o:
    nabrušeni meči, noži
    ●     jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo
Prekmurski
nàgnoti -em dov.
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8
SSKJ²
nagŕbiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: nagrbiti hrbet; mačka se je nagrbila
2. star. nagrbančiti: nagrbiti čelo / strah mu je nagrbil kožo
    nagŕbljen -a -o:
    nagrbljen hrbet; nagrbljen obraz
Pravopis
nagŕbiti -im dov. nagŕbljen -a; nagŕbljenje (ŕ ȓ) kaj ~ hrbet; redk. ~ čelo nagrbančiti
nagŕbiti se -im se (ŕ ȓ) Mačka se je nagrbila
SSKJ²
najéžiti -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti
    najéžiti se, tudi naježíti se
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku
    2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu
    najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o:
    naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno
Celotno geslo Pregovori
naprej
V VARIANTI IZRAZOV: Mačka ima rep nazaj
SSKJ²
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. nasršiti: nasršeniti dlako
    nasršéniti se 
    nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
    nasršénjen -a -o:
    nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
SSKJ²
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti
    nasŕšiti se 
    1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
    ●     ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
    2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
    nasŕšen -a -o:
    nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
Pleteršnik
nasŕtiti se, -im se, vb. pf. = nasršiti se: nasrčena mačka, Hal.-C.
Celotno geslo Pregovori
nazaj je sestavina izrazov
Mačka ima rep nazaj, Nazaj h koreninam, Nazaj k naravi
Celotno geslo Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
Prekmurski
oblízlivi -a -o prid. sladkosneden: V jestvine sránbaj i v künjaj [mačka] je dostakrát oblizliva AI 1878, 9
SSKJ²
oblízniti -em dov. (í ȋ)
1. povleči z jezikom po čem: mačka je obliznila mladiča; oblizniti se z jezikom; oblizniti si ustnico
// ližoč pojesti del česa: oblizniti sladoled
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je obliznil poleno / burja je obliznila kočo / blisk je obliznil temo
● ekspr. obliznil ga je dvom obšel, prevzel; ekspr. nasmeh mu je obliznil ustnice preletel; ekspr. doma ga večkrat oblizne šiba je večkrat tepen s šibo; ekspr. kako čudovito je bilo, se je obliznila je z zadovoljstvom, veseljem rekla; ekspr. vsak fant bi se obliznil za tem dekletom bi bil zadovoljen, če bi jo imel; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen
Celotno geslo ePravopis
Obuti maček
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Obutega mačka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [obúti máčək], rodilnik [obútega máčka]
SSKJ²
očnják -a m (á)
star. podočnik (pri živalih): izpuliti očnjak; mačka ima štiri očnjake
Pleteršnik
odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.
SSKJ²
odtŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: vrata je le odtrznila in pogledala v sobo
    odtŕznjen -a -o:
    mačka je smuknila skozi odtrznjena vrata
Celotno geslo Pregovori
ogledati si
V VARIANTI IZRAZOV: Mačka ima rep nazaj
SSKJ²
ogrêbsti ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é)
1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla
2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico
3. osuti: ogrebsti krompir
♦ čeb. spraviti (čebelji) roj v panj
    ogrebèn -êna -o tudi ogrêben -a -o:
    do krvi ogrebene roke
SSKJ²
okolíšiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše
// knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili
Število zadetkov: 470