Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dŕkniti, dȓknem, vb. pf. gleiten, rutschen, Cig., Jan., C.; meso je z njega drknilo, er ist mager geworden, Cig.; — d. v koga, jemanden anfallen, C.
Celotno geslo eSSKJ16
drugako1 prislov
1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače
1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 33 pojavitev v 3 delih
Pleteršnik
dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Pleteršnik
govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
Pleteršnik
hlópniti, hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) schnappen, Guts., Cig.; pes meso hlopne in požre, Rez.-C.; — 2) einen Schlag versetzen, Z.
Pleteršnik
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
Pleteršnik
íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.
Pleteršnik
istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
Pleteršnik
izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.
Pleteršnik
izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
Pleteršnik
jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
Celotno geslo Pohlin
jelenina [jelenína] samostalnik ženskega spola

divjačinsko, jelenovo meso

Prekmurski
jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
Prekmurski
jùha -e ž juha: krava, zajtra nam dáva mlêko, poldné pa juho ino mesô BJ 1886, 15
Pleteršnik
kadílọ,* n. 1) das Räuchern; meso v kadilo dejati, C.; — 2) das Räucherwerk, pos. der Weihrauch.
Pleteršnik
kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.
Pleteršnik
kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
Pleteršnik
kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.
Pleteršnik
koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
Število zadetkov: 167