Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

mizoginíja mizoginíje samostalnik ženskega spola [mizoginíja]
    odklonilen, sovražen odnos do žensk, prepričanje o njihovi manjvrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Misogynie, angl. misogyny, frc. misogynie iz gr. misogýneia iz mīséō ‛sovražim’ + gynḗ ‛ženska’
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
mozzarella glej mocaréla
narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa]
    rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus
STALNE ZVEZE: gorska narcisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
pártnerski pártnerska pártnersko pridevnik [pártnerski] STALNE ZVEZE: partnerska kartica
ETIMOLOGIJA: partner
patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]
    1. najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    2. predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju
      2.1. predstojnik pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
    3. ekspresivno vodja kake skupnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
pehôtni pehôtna pehôtno pridevnik [pehôtni] ETIMOLOGIJA: pehota
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
pesimízem pesimízma samostalnik moškega spola [pesimízəm]
    1. stanje, lastnost koga, da vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogledost
    2. negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimismus iz frc. pessimisme, iz lat. pessimus ‛najslabši’ po zgledu optimizem - več ...
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve]
    1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
    2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
    3. daljša plesna koreografija, predstava
    4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
    5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: pesniti
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešak
plezálka plezálke samostalnik ženskega spola [plezáu̯ka] in [plezálka]
    1. športnica, ki se ukvarja s plezanjem
      1.1. ženska, ki pleza, se s plezanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
    2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore
    3. žival, ki dobro pleza
    4. navadno v množini, manj formalno nizko oprijeto obuvalo z gumijastim podplatom za plezanje
STALNE ZVEZE: prosta plezalka
ETIMOLOGIJA: plezati
pôlšji pôlšja pôlšje pridevnik [pôu̯šji] ETIMOLOGIJA: polh
povečérjati povečérjam dovršni glagol [povečérjati]
    1. pojesti večerjo
      1.1. pojesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerjati
rokometášica rokometášice samostalnik ženskega spola [rokometášica]
    športnica, ki se ukvarja z rokometom
ETIMOLOGIJA: rokometaš
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost]
    1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: strpen
šofêr šofêrja samostalnik moškega spola [šofêr]
    manj formalno kdor upravlja cestno motorno vozilo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chauffeur iz frc. chauffeur ‛(poklicni) voznik’ in ‛kurjač’ < ‛kurjač (na lokomotivi)’ iz chauffer ‛greti, kuriti’ - več ...
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran]
    ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: talent
tríatlonka tríatlonke samostalnik ženskega spola [tríjatlọnka]
    športnica, ki se ukvarja s triatlonom
ETIMOLOGIJA: triatlon
Število zadetkov: 123