Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni]
    2. kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + seksualen
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
heteroseksuálni heteroseksuálna heteroseksuálno pridevnik [heteroseksuálni]
    2. kot samostalnik v obliki heteroseksualni, heteroseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. heterosexual iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + seksualen
homoseksuálni homoseksuálna homoseksuálno pridevnik [homoseksuálni]
    2. kot samostalnik v obliki homoseksualni, homoseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualec, istospolni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homosexual iz gr. homós ‛isti, enak, podoben’ + seksualen
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]
    1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
    2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
    2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
sámozavésten sámozavéstna sámozavéstno pridevnik [sámozavéstən]
    1. ki je prepričan o svojih sposobnostih, znanju, moči
      1.1. ki kaže, izraža tako zaupanje, prepričanje vase
ETIMOLOGIJA: samozavest
strêjt strêjt strêjt; in straight pridevnik [strêjt] ETIMOLOGIJA: straight
vecé glej WC
androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]
    iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’
meningítis meningítisa samostalnik moškega spola [meningítis]
    vnetje možganske mrene
STALNE ZVEZE: gnojni meningitis, klopni meningitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. meningitis, iz lat. mēninga ‛možganska ovojnica’, prevzeto iz gr. mē̃ninks ‛koža, membrana’ - več ...
patriarhálni patriarhálna patriarhálno pridevnik [patrijarhálni]
    1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni v katerem imajo vodilno vlogo moški
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni ki kaže, izraža miselnost, nazor, da imajo vodilno vlogo moški
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. patriarchal iz srlat. patriarchalis, iz patriarh
patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát]
    1. družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški
    2. najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    3. območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
adíjo medmet [adíjo]
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
      1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
      4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
bábji bábja bábje pridevnik [bábji]
    1. neformalno, slabšalno ženski
      1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: baba
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]
    1. odrasel samec goveda
    2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. ekspresivno zelo velik in močen moški
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
    1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
      1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
    2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Število zadetkov: 98