Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]
    1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
      1.1. prenočevati na prostem
    2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: bivak
špílati špílam nedovršni glagol [špílati]
    1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
    2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo
      2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
    3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
    4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne
      4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
    5. neformalno igrati računalniške igrice
    6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
    7. neformalno delovati
    8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah
      8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]
    1. delati, oblikovati kodre
      1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
    2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast
      2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: koder
lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati]
    1. nanašati lak na površino česa
      1.1. nanašati lak na nohte
    2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej lak
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk
      1.1. dajati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati
ETIMOLOGIJA: iz losk, glej lesk - več ...
dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati]
    1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev
      1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
      1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
    2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
    3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz drama
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ded
róler rólerja samostalnik moškega spola [róler]
    1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, rolarka
    2. kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo s črnilom
    3. valju podoben pripomoček za masažo, krepitev mišic
    4. iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka postavi nazaj v prvotni položaj
STALNE ZVEZE: hitrostni roler, hokejist na rolerjih, hokej na rolerjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’
otírati otíram nedovršni glagol [otírati]
    1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: otreti
kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati]
    pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: kmet
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
    1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
      1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
    2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati
kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]
    igrišče za kegljanje
STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče
ETIMOLOGIJA: kegelj
nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən]
    1. ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj
      1.1. ki kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. ki duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov
      2.1. ki kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]
    izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave
STALNE ZVEZE: aktivno namizje, navidezno namizje, oddaljeno namizje, virtualno namizje
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]
    1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
    2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej fluid
balín balína samostalnik moškega spola [balín]
    najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček
FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...
spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se]
    1. navezati s kom tesne, zaupne stike
    2. ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje
ETIMOLOGIJA: prijatelj
Število zadetkov: 2292