Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]
    1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
      1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik]
    dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Celotno geslo eSSKJ
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Celotno geslo eSSKJ
obvòd obvóda in obvôda samostalnik moškega spola [obvòt obvóda] in [obvòt obvôda]
    1. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: bypass
    2. iz medicine priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: bypass
      2.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: bypass
    3. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno bypass
ETIMOLOGIJA: iz *obvesti iz ↑vesti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]
    1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi
      1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
    2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]
    gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej ↑juha - več ...
Celotno geslo eSSKJ
féšta féšte samostalnik ženskega spola [féšta]
    neformalno zabava, praznovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. festa ‛praznik, svečanost’ < lat. fēsta ‛prazniki, verske svečanosti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
make up make upa; in make-up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]
    1. ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom
      1.1. kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’
Celotno geslo eSSKJ
make-up make-upa; in make up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp]
    1. ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom
      1.1. kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’
Celotno geslo eSSKJ
podmèt podméta samostalnik moškega spola [podmèt]
    zmes za zgostitev jedi, navadno iz moke in vode
ETIMOLOGIJA: iz podmetati iz ↑metati
Celotno geslo eSSKJ
poprávec poprávca samostalnik moškega spola [poprávəc]
    1. manj formalno izpit iz predmeta, pri katerem je učenec, dijak ob koncu šolskega leta ocenjen negativno
    2. manj formalno, ekspresivno možnost popravljanja česa
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz popravni izpit
Celotno geslo eSSKJ
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
    2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati
      2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
Celotno geslo eSSKJ
zabrémzati zabrémzam dovršni in nedovršni glagol [zabrémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
      1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje
ETIMOLOGIJA: ↑bremzati
Celotno geslo eSSKJ
zdresírati zdresíram dovršni glagol [zdresírati]
    1. z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
      1.2. ekspresivno z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
ETIMOLOGIJA: ↑dresirati
Celotno geslo eSSKJ
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Število zadetkov: 79