Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]
    1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. počesati, poskrbeti za nego telesa s krtačo, ščetko
      1.2. očistiti, razčesati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtačiti
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
krtáčenje krtáčenja samostalnik srednjega spola [kərtáčenje]
    1. čiščenje česa s krtačo
      1.1. česanje, nega telesa s krtačo, ščetko
      1.2. čiščenje, česanje živali s krtačo
ETIMOLOGIJA: krtačiti
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
búci medmet
    navadno podvojeno, pogosto v zvezi z buc uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom
ETIMOLOGIJA: buc
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]
    1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
      1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
    2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
      2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
      2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
      2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: čist
kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]
    2. neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx
FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]
    1. čistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
      1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtača
máčkin máčkina máčkino pridevnik [máčkin] ETIMOLOGIJA: mačka
mijáv medmet
    1. posnema glas mačke
    2. kot samostalnik, ekspresivno oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas mačke, zlasti ko kaj prosi; - več ...
outdoor outdoor outdoor pridevnik [áu̯d̄or]
    1. ki je v zvezi s športnimi dejavnostmi na prostem, v naravi
      1.1. ki se uporablja pri športnih dejavnostih na prostem, v naravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. outdoor iz out ‛zunaj’ + door ‛vrata’
sívček sívčka samostalnik moškega spola [síu̯čək]
    1. ekspresivno žival sive barve, zlasti osel
    2. visok fižol z manjšimi zelenkasto sivimi zrni
    3. ljubkovalno moški s sivimi lasmi, navadno star
    4. ekspresivno kar je sive barve, zlasti las
ETIMOLOGIJA: siv
sívkin sívkina sívkino pridevnik [síu̯kin] ETIMOLOGIJA: sivka
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran]
    ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz barik
berívka berívke samostalnik ženskega spola [beríu̯ka]
    1. hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi
      1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: brati
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl]
    1. navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom
    2. ekspresivno debel, neroden človek
    3. ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej buhniti - več ...
črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]
    1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
    2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre
      2.1. plodovi te oljke
      2.2. olje iz plodov te oljke
    3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
    4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
    5. neformalno, koroško borovnica
STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: črn
Število zadetkov: 30