Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
blaten -tna -o pridevnik
1. umazan od blata; SODOBNA USTREZNICA: blaten
2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: blatni žakel
Celotno geslo eSSKJ16
čistčen -a -o deležnik
od česa ki nima več bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: očiščen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
drugoč (druguč, drugoč) prislov
1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugočrojen -a -o (drugučrojen) deležnik
ki je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojen, ponovno rojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugočrojeni -ega (drugučrojeni) posamostaljeno
kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojeni, ponovno rojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugočrojenik -a samostalnik moškega spola
kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojenec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
izčiščen prid. očiščen: je shelel na tem ſvejtu skuſi ogin teh revu, inu bolesni s' zhiszhen im. ed. m biti (IV, 396)
Celotno geslo Hipolit
očistiti glagol

PRIMERJAJ: očiščen

Celotno geslo Megiser
očistiti dovršni glagol
Celotno geslo Hipolit
očiščen deležnik

PRIMERJAJ: očistiti

Vorenc
očiščen del., F5, expiatus, ozhiṡzhen; extersus, -a, -um, ṡbriſſan, ṡriban, oz[h]iṡzhen; limatus, pilen, ozhiṡzhen; lustratus, -a, -um, ozhiṡzhen, muṡhtrán; purgatus, -a, -um, ṡmeten, pometen, ozhiṡzhen
Svetokriški
očiščen -a prid. očiščen: Ta gobau kadar je vidil de je ozhiszhen im. ed. m ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana s'vodo S. Kersta, ozhiszhena im. ed. ž s'S. Reshno kryvio ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena im. ed. ž bita ǀ skuſi Sveti Karſt neiſò ozhiszheni im. mn. m ǀ ſmò od gobe tiga madesha ozhiſzheni im. mn. m ǀ Hugo Cardinal kir samerka, de deſſet je bilu ozhiszhenih rod. mn., inu vener en ſam ſe je bil varnil h' Chriſtuſu ǀ Neli yh deſſet ozhiſzhenih rod. mn.? kej ſo tedaj ty devet ǀ tedai te karshene dushe danas ſe veſſele, de supet bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene tož. mn. ž s' lushti tiga meſſa vmadeshili
Celotno geslo Megiser
očiščen deležnik
Besedje16
očiščen del. ♦ P: 27 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
očišen gl. očiščen itd. ♦ P: 1 (ZK 1595)
Svetokriški
opran -a prid. opran, očiščen: kadar grob zhiſtu opran im. ed. m, inu oſnashen bi bil (II, 55) ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana im. ed. ž s'vodo S. Kersta (I/2, 151)
Prekmurski
osnájžiti tudi osnážiti -im dov.
1. očistiti: Farizes ſzlejpi! oſznáj'zi prvle znotrejsnye pehára KŠ 1771, 77; pred pragom szi obütelo osznáj'si KOJ 1845, 25; zemlou oſznáj'zo KŠ 1754, 94; Tá pridôči je pervle svojo obütel od blata osnajžo BJ 1886, 23; one divojke i oſznájzile ſzo lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 84; pren. Vöro ſzvojim 'sitkom dobro naj oſznáj'si SŠ 1796, 23
2. olepšati, okrasiti: Eto czérkev je dála od znoutra i zvüna osznáj'siti KOJ 1914, 153; Jezus! osznáj'zi me Zmodrousztyov KŠ 1754, 247; Nyive oſzná'zis k-nasoj dobroj vôli BRM 1823, 433
osnájžiti se -im se doseči moralno sprostitev: I rad bi ſze vtvojoj krvi Oſznaj'zo KŠ 1754, 256
osnájženi -a -o
1. očiščen, moralno sproščen: Dáj mi i poniznoszt, Tak bodem zadoszta Etak osznáj'zen ja KŠ 1754, 247; Szpráve vöre ſzádom da oſznáj'zen bom BKM 1789, 363
2. olepšan, okrašen: od czérkvi, ka je zlejpim kaményem i zdármi oſznáj'zena, ercsé KŠ 1771, 241; ſzvéto meſzto, liki zárocsniczo oſznáj'zeno mou'zi ſzvojemi KŠ 1771, 804; Ár je dobre 'sené, delo oſznáj'seno SIZ 1807, 34
Svetokriški
osnažen prid. osnažen, očiščen: kadar grob zhiſtu opran, inu oſnashen im. ed. m bi bil (II, 55)
Celotno geslo Hipolit
prečeden deležnik

očiščen

Prekmurski
ščístiti -im dov. očistiti: i ſcsiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; pren. Krisztuſſova ſz. Krv z-rú'sni grejhov nász ſcsiszti KM 1783, 243
ščístiti se -im se izčistiti se: krava sze taki tiszti dén nescsiszti KOJ 1845, 109; pren. i vö ſze ſcſiſzti krivicza KŠ 1754, 120
ščìščeni -a -o očiščen: Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſmi BKM 1789, 4
Število zadetkov: 21