Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|
Celotno geslo eSSKJ16
ajfrarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo Pohlin
aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

SSKJ²
ambrozijánski -a -o prid. (ȃ)
rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
Celotno geslo ePravopis
animističen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
animistična animistično pridevnik
IZGOVOR: [animístičən], ženski spol [animístična], srednji spol [animístično]
arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost]
    1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
    2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: arhaičen
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
SSKJ²
bílje1 bílj ž mn. (ī ȋ)
nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)
Pravopis
bílje1 bílj ž mn. (í ȋ; ȋ) |obred|: ~ za pokojnim
Celotno geslo Pohlin
bilje [bīlje] množinski samostalnik ženskega spola

verski obred z molitvami za pokoj umrlega; bilje

Celotno geslo Pohlin
blagorovati [blágorovati blágorovam] in [blagorováti blagorȗjem] (blogerovati) nedovršni glagol

blagoslavljati

PRIMERJAJ: blagorreči

Celotno geslo Pohlin
blagorreči [blagorréči blagorréčem] (blogerreči) dovršni glagol

blagosloviti

PRIMERJAJ: blagorovati

SSKJ²
blagoslòv -ôva m (ȍ ō)
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
 
vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ 
etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
Celotno geslo Sinonimni
blagoslòv -ôva m
ver. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo; verski obred te prošnjepojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: sreča2
GLEJ ŠE: privoliti
SSKJ²
blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í)
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● 
ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
    blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o
    1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
    2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
Celotno geslo Sinonimni
blagoslovíti -ím dov.
kaj ver. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo; opraviti verski obred te prošnje
SINONIMI:
pog. požegnati
Celotno geslo eSSKJ16
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo
SSKJ²
cár -ja m (ā)
1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
3. pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje: biti res car; je nesporni car v svoji ligi
● 
zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucev v študentsko skupnost
SSKJ²
celebrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši
Število zadetkov: 205