Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bronhiolítis bronhiolítisa samostalnik moškega spola [bronhijolítis]
    iz medicine virusno vnetje najmanjših dihalnih cevk v pljučih, ki ga navadno spremljajo kašelj, oteženo dihanje in povišana temperatura
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. bronchiolitis, iz bronchiolus ‛bronhiol, zelo tanka sapnica’, manjšalnica od bronchus ‛sapnica’, glej bronhij
disléksičen disléksična disléksično pridevnik [disléksičən disléksična disléksično]
    ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: dislektičen
ETIMOLOGIJA: disleksija
disleksíja disleksíje samostalnik ženskega spola [disleksíja]
    motnja usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dyslexie, iz gr. dys.. ‛slab’ + gr. léksis ‛beseda, izraz’, iz légō ‛govorim, rečem’
disléktičarka disléktičarke samostalnik ženskega spola [disléktičarka]
    ženska, ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: dislektik
disléktičen disléktična disléktično pridevnik [disléktičən disléktična disléktično]
    1. ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: disleksičen
      1.1. ki kaže, izraža tako motnjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dyslektisch, glej disleksija
disléktik disléktika samostalnik moškega spola [disléktik]
    kdor ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. dyslecticus, glej disleksija
SSKJ²
dispnóa -e ž (ọ̑)
med. oteženo, težko dihanje:
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
SSKJ²
komunicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komunicirati: komuniciranje je bilo oteženo zaradi neznanja tujih jezikov; nujnost komuniciranja / komuniciranje vodstva tovarne s kolektivom / pomen radia in televizije v družbenem komuniciranju / sredstva množičnega komuniciranja obveščanja
SSKJ²
krátek -tka -o prid., krájši stil. kráčji (á)
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost; ant. dolg2v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s kratko dlako; kratka nit; pot je zelo kratka / ta razdalja je kratka majhna / obleka z dolgimi, kratkimi rokavi; nosila je zelo kratko obleko; kratke hlače hlače, katerih hlačnice segajo najdlje do kolen / šport. žarg.: skakalec je bil razmeroma kratek delal je kratke skoke; izkoristil je kratko žogo in dal gol žogo, ki je dosegla razmeroma kratko razdaljo / kratke luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej
// ki je po obsegu omejen, zgoščen: kratek članek, spis; kratka pesem; napisati kratko pismo / to je kratka vsebina romana / obnoviti kaj v kratkih besedah; s kratkimi besedami je določil vsakemu svoje delo / kratki film ki je dolg do 600 m
2. ki traja razmeroma malo časa: spregovoril je po kratkem premisleku, premolku; šla sta na kratek sprehod; boj je bil kratek; kratka, a huda bolezen; noči so postale zelo kratke; kratko življenje / napravila je kratek požirek / le prav kratek čas se je mudil tu; v kratkem času se je zelo spremenil / kratek rok; kratko razdobje / ekspr. samo za kratek hip ga je videl / ta material ima zelo kratko življenjsko dobo / kratka osvetlitev filma
// s časovno enoto ki se zdi, da traja malo časa: dan jima je zelo kratek; počivali so le kratko uro
3. elektr., v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: prišlo je do kratkega stika; zaradi kratkega stika je nastal požar; pren., publ. med umetnostnim in političnim tokom je nastal kratki stik
● 
pog., ekspr. zelo kratka bova hitro bova opravila, se pogovorila; kratek čas če bosta tu, bo bolj kratek čas kratkočasno, zabavno; delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; to mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ 
jezikosl. kratki nedoločnik nedoločnik na -t ali -č; kratki samoglasnik; med. kratka sapa oteženo, težko dihanje; rad. kratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 10 do 150 m
    krátko prisl.:
    na vprašanja je kratko odgovarjal; oglasil se je kratko in ostro; kratko in jedrnato je povedal, kar je mislil; kratko postriženi lasje; po nekaj tednih je bil kratko malo zdrav kratko malo
     
    ekspr. kratko in malo ne izraža podkrepitev trditve; star. kratko ni malo mu ne verjame kratko in malo, kratko malo; ekspr. kratko malo ne upam se kratko malo; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav
     
    glasb. kratko označba za način izvajanja staccato; jezikosl. kratko naglašen samoglasnik
    krátki -a -o sam.:
    pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; star. obljubil je priti čez kratko čez malo časa, kmalu; ekspr. na kratko ga drži ima ga popolnoma v oblasti; ekspr. na kratko nasajena metla; na kratko postriženi lasje; na kratko mu je povedal; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem na kratko; v kratkem ti bom vrnil; do pred kratkim tega nisem vedel; pred kratkim sva se videla; 
prim. krajši
Celotno geslo Pohlin
madron [madrọ̑n] samostalnik moškega spola

oteženo uriniranje

Celotno geslo Pohlin
naduha [nadȗha] samostalnik ženskega spola

oteženo dihanje, naduha, astma

Celotno geslo Pohlin
nadušljivost [nadušljívost] samostalnik ženskega spola

oteženo dihanje, naduha, astma

SSKJ²
otežíti -ím dov., tudi otéži; otéžil (ī í)
1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet
 
šport. otežiti gibalno vajo
// narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj
// narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čim bolj otežiti življenje
2. narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila
● 
slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila
    otežèn -êna -o:
    zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo
Pravopis
otežkóčen -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ promet otežen, oviran; Delo je ~o oteženo
otežkóčenost -i ž, pojm. (ọ̑) oteženost, oviranost
Planinstvo
pljúčni edém -ega -a m
Jezikovna
Poimenovanja pripadnikov navijaške skupine z malo ali veliko začetnico

v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.

V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)

In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:

  • Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
  • Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih: Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.

Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.

V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.

Jezikovna
Prevajanje imen nekaterih znamenitosti/zgradb

Med pogrebom Kraljice Elizabete sem na portalu RTV zasledil spodnje besedilo:

"Po slovesnosti v Westminstrski opatiji se je sprevod odvil po promenadi Horse Guards Parade, ulici The Mall, ki povezuje trg Trafalgar Square in Buckinghamsko palačo, in nato do slavoloka Wellington Arch v Hyde Parku. "

Zdi se mi, da so zapisi nekonsistentni. Glede na to, da se je novinar odločil za prevod Westminster Abbey, bi pričakoval, da bi se tudi ostala imena prevajala kot "trg Trafalgar" ali "Trafalgarski trg" in slavolok Wellington, brez pripisa Square oz. Arch, saj je to beseda za trg oz. slavolok.

Pri Hyde Parku me zbega velika začetnica besede "Park", saj bi sam zapisal park z malo in s tem dal vedeti, da gre za slovenski prevod, tako kot je zapisana Buckinghamska palača.

Kakšno je vaše stališče glede zgornjega zapisa in kaj predlaga pravopis, ko je potrebno našteti več tujih imen, kjer imajo nekateri jasne prevode, nekateri pa ne.

Geografija
psihrofít -a m
SSKJ²
sápa -e ž (ánav. ekspr.
1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti
2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi
3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo
● 
ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
Število zadetkov: 29