Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
folklóra folklóre samostalnik ženskega spola [folklóra]
    1. celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja
      1.1. umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
      1.2. umetniška skupina, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
    2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Folklor) iz angl. folklore iz folk ‛narod, ljudstvo’ + lore ‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]
    1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine
      1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
Celotno geslo eSSKJ
fókstrot fókstrota samostalnik moškega spola [fókstrọt]
    1. počasnejši družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. foxtrot, iz fox ‛lisica’ + trot ‛drnec, dir’
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma]
    1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
    2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri]
I. vprašalni zaimek
    1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
      1.1. samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
II. poljubnostni zaimek
    1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
      1.1. samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
III. oziralni zaimek, kot veznik
    1. zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
      1.1. samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
    2. v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka
      2.1. v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in njegovim prilastkom
 ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...
Celotno geslo eSSKJ
špílati špílam nedovršni glagol [špílati]
    1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
    2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo
      2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
    3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
    4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne
      4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
    5. neformalno igrati računalniške igrice
    6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
    7. neformalno delovati
    8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah
      8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
Število zadetkov: 8