Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]
    1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka
      2.1. snov, sredstvo za čiščenje
    3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik
      3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
    4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo
      4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
    5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: čistiti
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
    1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
    2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]
    priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: teologija
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati
bílaterála bílaterále samostalnik ženskega spola [bílaterála]
    dejavnost, ki jo skupaj izvajata partnerja iz dveh držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državama
ETIMOLOGIJA: bilateralen
duét duéta samostalnik moškega spola [duét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. koreografija za dva plesalca
    3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od duo - več ...
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]
    stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: enakopraven
kaméleonski kaméleonska kaméleonsko in kameleónski kameleónska kameleónsko pridevnik [kaméleọnski] in [kameleónski]
    2. ekspresivno ki pri svojem delovanju hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja ali kaže, izraža tako prilagajanje
ETIMOLOGIJA: kameleon
kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...
múltilaterála múltilaterále samostalnik ženskega spola [múltilaterála]
    dejavnost, ki jo skupaj izvajajo partnerji iz več držav, ali rezultat te dejavnosti, zlasti dogovor, sporazum med državami
ETIMOLOGIJA: multilateralen
patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]
    1. najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    2. predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju
      2.1. predstojnik pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
    3. ekspresivno vodja kake skupnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
upepelíti upepelím dovršni glagol [upepelíti]
    1. sežgati truplo, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremirati
    2. ekspresivno uničiti kaj z ognjem, visoko temperaturo
      2.1. ekspresivno uničiti kaj sploh
ETIMOLOGIJA: iz pepeliti iz pepel
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
    1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
      1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
    3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz drama + érgon ‛delo’
elegíja elegíje samostalnik ženskega spola [elegíja]
    1. iz literarne vede pesem, napisana v elegičnem distihu, značilna zlasti za antično književnost
    2. pesem z otožno, žalostno vsebino
    3. skladba otožnega, žalostnega značaja
    4. ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. elegeía ‛žalostinka’ - več ...
kozmopolítski kozmopolítska kozmopolítsko pridevnik [kozmopolítski]
    1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitanski
      1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitanski
    3. kot samostalnik v obliki kozmopolitsko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
ETIMOLOGIJA: kozmopolit
kvákanje kvákanja samostalnik srednjega spola [kvákanje]
    1. oglašanje z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
    2. slabšalno govorjenje, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
    3. slabšalno govorjenje v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: kvakati
Število zadetkov: 23