Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
báhati se -am se nedov. bahati se, postavljati se: za vogerszkoga Krála sze báhao KOJ 1848, 90
Pleteršnik
brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.
Celotno geslo eSSKJ16
cimprati -am nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Celotno geslo eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolipoklecovati -ujem nedovršni glagol
kdo; (pred kom) postavljati telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Pohlin
dolipostavljati se [dólipostávljati se dólipostávljam se] (doli postavljati se) nedovršni glagol

upirati se, nasprotovati

Celotno geslo Pohlin
doli postavljati se

GLEJ: dolipostavljati se

Prekmurski
gízdati se -am se nedov. bahati se, postavljati se: Negízdaj ſze nigdár BRM 1823, 215
Prekmurski
gízditi se -im se nedov. bahati se, postavljati se: gvant na pouszodo prosziti, ino sze 'snym gizditi KOJ 1845, 35
Celotno geslo Pohlin
gruntati [grúntati grúntam] nedovršni glagol
  1. postavljati temelje, utemeljevati
  2. ustanavljati
  3. preiskovati, izpraševatinepopoln podatek
Prekmurski
naprávlati -am nedov.
1. delati, omogočati nastanek česa: Csi bode ſto ſteu kejpe naprávlati KŠ 1754, 12; ovo vſza nouva naprávlam KŠ 1771, 805; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; gda naprávlas obid, ali vecsérjo KŠ 1771, 219; Szto pred menov ti naprávlas BKM 1789, 163; Pokrouvcze ſzi naprávla KŠ 1771, 817; fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo KŠ 1771, 44; ne naprávlaj ſzi zrejzani kejpov KMK 1780, 34; ſzrebrnár, je naprávlao ſzrebrne czérkvi Diáni KŠ 1771, 402; za volo lejpe czérkvi, ſtero je czejla Á'zia 200. lejt naprávlala KŠ 1771, 571
2. postavljati, graditi: Szlovenje szo sze nej prenáglili cerkve za szebé naprávlati KOJ 1914, 102
3. pripravljati: ki je mogao pred Meſſiáſom pout naprávlati KŠ 1771, 2 (B2a); Herodes vojſzko naprávla BKM 1789, 54; ino csloveki doſzta-féle pogibelnoſzt naprávla SIZ 1807, 9; kmet gosztsenyá pogousztoma nenaprávla KOJ 1845, 33; naprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 9
4. spreminjati: ne naprávlajte hi'zo Ocsé mojega na odávanya hi'zo KŠ 1771, 269
5. uvajati, uresničevati: 'Siga je hasznovitne pravice naprávlao KOJ 1848, 52
naprávlati se -am se
1. postavljati se, graditi se: Ár vſzáka hi'za ſze od nikoga naprávla KŠ 1771, 675; gda ſze je naprávlala bárka KŠ 1771, 710
2. delati se, kazati se: Csi .. ino ſze lejpi naprávlamo KŠ 1754, 43; Vſzáki, ki ſzebé Kralá naprávla KŠ 1771, 329
Celotno geslo Pohlin
poddati se [poddáti se poddám se] dovršni glagol

podvreči se, vdati se

Celotno geslo Pohlin
podžigati [podžígati podžígam] nedovršni glagol

postavljati gorečo snov pod kaj z namenom, da se vžge

Celotno geslo Pohlin
pokriti se [pokríti se pokrȋjem se] dovršni glagol

pokriti senepopoln podatek

Pleteršnik
postávljati, -am, vb. impf. ad postaviti, stellen, hinstellen, aufstellen; bauen; einsetzen, zu etwas machen; p. se, energisch auftreten; p. se proti komu, jemandem entgegentreten, u. s. w.; prim. postaviti.
Vorenc
postavljati nedov.F7, castramentariſhotore, kampiszha reſtavlati, poſtavlati, ẛabiti; importuosus, -a, -umkir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; legislatorkateri poſtavo gori poſtavla; limitaremejó poſtávlati, meinyk ſtaviti; mellarium, melligophiliummeiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; strator, -oristudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12; urnarium, -rÿena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle etc:
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
postavljati nedov.mancipio darena prodajo poſtavlati
Celotno geslo Hipolit
postavljati se glagol
Svetokriški
prangati -am nedov. stopati, sprehajati se: Gre ta Vſmileni JESVS v' tu meſtu Jeriho, ter sazhne po meſti hodit, inu prangat nedol. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh prangat nedol. ǀ uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat namen. na en traunik ǀ s'suojo lastno mozhio v'Nebu pranga 3. ed. ǀ prangaimo vel. 1. mn., inu lushte tiga meſſa dopernashajmo ǀ rauen morja je prangal del. ed. m, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval ǀ de bi po ſemli prangal del. ed. m, po mory ſe voſſil ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prangale del. mn. ž ← nem. prangen ‛postavljati se v polnem sijaju, blesteti, bohotiti se’
Celotno geslo Pohlin
primrzniti [primŕznitinepopoln podatek primȓznemnepopoln podatek] dovršni glagol

primrzniti, tj. z zmrzovanjem se prilepiti

Število zadetkov: 26