Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam (nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
Pleteršnik
mȃštvọ, n. das Priesteramt, Cig., Jan., M., Vrtov. (Sh. g.); velika čast maštva, Bas.; na m. učiti se, die Theologie stndieren, Mur., SlGor.-C.; der Priesterstand (tudi: maštvọ̀): Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, Gospodstvo z "maštvam" (nam. -om), Npes.-K.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
branjé -á s pobiranje: i na zbéricze branyé je tá poſzlani KŠ 1771, 654; na branyé i notriszprávlanye potrêbni sztroski AI 1875, br. 1, 6
Prekmurski
potrében tudi potréiben tudi potréjben -bna -o prid.
1. potreben, brez katerega ni mogoče opravljati določenega dela, dejavnosti: Szükséges, potrêben -a, -o AIN 1876, 34; plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Potrejben je i vleti [ogenj] BJ 1886, 8; da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; odeteu potrebno dáva TF 1715, 21; potreibno vreime TF 1715, 29; Teili i Düssi daie hráno vpotreibno vreime SM 1747, 87; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; Csi kai oblübi zmiloſcse, dá vpotreibnom vreimeni SM 1747, 75; Ki vpotrejbnom vrejmeni dávas hráno KŠ 1754, 267; zdobrim delom naprej ſztáti, gde ſzo potrejbni KŠ 1771, 661; ſzeje vecs nikelko potreibni redov priverglo TF 1715, 9
2. brez katerega kaj ne more biti, obstajati: Táksi Pop je potrejben bio, Kije za náſz doſzta trpo BKM 1789, 65; námje potreibna verna ſzlüsba TF 1715, 7; Potrejbna je vöra vſzákom csloveki KMK 1780, 5; vám je potrejbno bilo naj prvle gúcsati rejcs Bo'zo KŠ 1771, 384; Ka je potrejbno vſzákomi csloveki KMK 1780, 5; tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; i na zadoblenyé potrejbne meni miloscse KM 1783, 4; Terplenye je pa vám potreibno SM 1747, 27; Ponizte ſze, naj váſz vpotrejbnom vrejmeni zviſzi KŠ 1771, 713; Zezávaj me vpotrejbnom vrejmeni BKM 1789, 244; Szvejt? Csi ga bole lübimo, liki je potrejbno KŠ 1754, 12
potréjbnejši -a -e potrebnejši: tak jo i mi za veliko i od vſzega za naj bole potrejbnejſo preſtimajmo KŠ 1771, 849
nájpotrébnejši tudi nájpotréjbnejši -a -e najpotrebnejši: Stere kotrige tejla ſze vidijo naj nemocsnejſe biti, naj potrebnejſe ſzo KŠ 1771, 515; Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol ino stolci BJ 1886, 7; ete mále ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8
potréibni tudi potréjbni -a -o sam. potrebni: naj dela, da má kaj ponuditi tomi potrejbnomi KŠ 1771, 582; Od toga ednoga potrejbnoga KŠ 1771, 201; Vſza ona koteraſzo potreibna TF 1715, 29
Prekmurski
potrebǜvati -ǜjem nedov.
1. potrebovati, biti v stanju, ko mora kaj imeti: Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; I tou meſzto ne potrebüje ſzuncza KŠ 1771, 806; more, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; nepotrebüje teszácsa, niti zidára KAJ 1870, 99; ta telovna, ſtera po praviczi na Bo'zo diko potrebüjemo KŠ 1754, 60; Ali potrebüjemo, liki niki, preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; ár zná Otsa vas nebeſzki, ka vſza eta potrebüjete KŠ 1754, 90; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi, i nikaj ne potrebüjete KŠ 1771, 620; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznájge KŠ 1771, 515; ne potrebüjo ti zdravi vrácsa KM 1796, 100; ne potrebüjejo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 107; Slovenſzke Gmaine peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; At, ot dokoncseke potrebüjo ovi nomeni KOJ 1833, 23; glávni racsunje pred substantivumom nepotrebüvajo vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 33; Skôrjo šôštarje potrebüjejo BJ 1886, 30; káksi krajczar, steroga bos krvávo potrebüvala KOJ 1845, 46; i priſztoupite ji, vu komkoli deli bode váſz potrebüvala KŠ 1771, 484; Csi bi pa brat ali ſzeſztra potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; naj bi ſze z-oni pejnez vſákomi teliko vdejlilo, keliko je ſto potrebüvao KM 1796, 122; i ki ſzo zdrávje potrebüvali, zvrácso je je KŠ 1771, 197
2. biti deležen česa: ár reics eta za vász, zaiſztino vörüjoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje BKM 1789, 352; Bog .. On sztvorjênya nepotrebüje KAJ 1848, 8; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpüscsanyá KŠ 1754, 133
potrebǜvati se -ǜjem se biti potreben: Na dale pa potrebüje ſze od Safara KŠ 1771, 496; Doszta pomôcsi lüdi sze potrebüje k-nyê KAJ 1870, 73
potrebóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: jasz nevolni in potreboucsi idem k-bogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Ár niti je nej bio potreboucsi ſto med nyimi KŠ 1771, 353; Gda pred té jasz potreboucsi, Morem priti Boug 'zivoucsi BKM 1789, 4b; naj bole dela, da má kaj dati tomi potreboucsemi KŠ 1754, 53; i ſzvoje roké raſzpreſztré kpotreboucsemi KŠ 1754, 817; I sto bi rad nedarüvao Tomi potrebôcsemi BRM 1823, 381; na dobro naj mi bo; A tim potreboucſim na naprej idejnye BKM 1789, 367
potrebüjóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio KŠ 1754, 52
potrebüvajóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: da bi vám ſzlü'zo, i pri váſz bodoucsi i potrebüvajoucsi KŠ 1771, 547; Jasz ſzam pa potrebüvajoucſi, i ſziromák KM 1783, 99; Da je bój mimo, od eti pomáganye potrebüvajôcsi szamo gde nekaj nisteri dobo AIP 1876, br. 1, 8; vidi brata ſzvojega potrebüvajoucsega KŠ 1771, 731; Blá'zen, ki gorivzeme toga potrebüvajôcsega TA 1848, 33
potrebǜvani -a -o potreben, potrebovan: Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé KOJ 1833, XIV; vu naprávlanyi ovih persón pred potrebüvanim prilo'sekom litero v zmesz gorivzeme KOJ 1833, 81; racsunszki nomeni sze szkládajo vu potrebüvane casuse i racsúne KOJ 1833, 135; Po szillabizálivanyi razmimo vküpszkládanye szillab z-potrebüvanimi literami KOJ 1833, 6

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
božji prid., F52, apoplexia, Boshji shlák; cultus dei, ſluṡhba boṡhya; Dei Genitrix, Boṡhya porodniza; Dei timor, Boṡhji ſtráh; divinus, -a, -um, Boṡhye; divus locus, Boṡhye meiſtu; divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji; indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; inflatus divinus, Boṡhye nadihnenîe; paralysis, -sis, Boṡhji ṡhlàk; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; theophana, Boṡhye perkaṡanîe; upupa, -ae, en dap, ali boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423
Vorenc
potrebni sam., F2, indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; succurrere egenti, timu potrébnimu dati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
čevelj -vlja m čevelj: kej jo zheul im. ed. ner ble tishi ǀ zheuli im. mn. ludem ſo potrebni ǀ kateriga zheulou rod. mn. jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ cilu zheulu rod. mn. ſi nej ſo smozhili Iſraelitery ǀ od lokoti ſvoje zheule tož. mn. je bil ſnedil ǀ Ti noſſish tvojo shlahnuſt v'zheulah mest. mn. ǀ ſó na zheulah mest. mn. luno noſili
Svetokriški
izprositi -im dov. izprositi: nejſte lejtoſſ mogli deshia sproſſit nedol. ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim v' Zerku molit, inu proſsit, vener nezh nemorim sproſsit nedol. ǀ Menite taisto sadnio uro milost, inu gnado ſproſsit nedol. od G: Boga ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi 3. ed. karkuli potrebuje ǀ sproſſi 3. ed. de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio ǀ ſe doſeshe, inu ſproſſi 3. ed. ǀ Nikir pak hitrej ſe nesproſſi +3. ed. tu lubu ſdrauie dushe, inu teleſſa kakor v' Zirkui ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo 1. mn., inu doſeshimo ǀ Ceſſarja drugi ſproſſio 3. mn., de ga v' gnado vſame, inu pregreho odpuſti ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio 3. mn. ǀ Zhe bosh meni sdrauje ſproſſil del. ed. m ǀ S. Hilarion je bil AEgypterjom desh sproſſil del. ed. m ǀ Krajl Ezechias skuſi poſt je bil ſproſil del. ed. m Boga, de je bil eniga Angela is nebeſſ poslal ǀ S. Andoinus Shpanigarjom je bil desh sphroſſil del. ed. m ǀ de bi hitrej letu sproſsjl del. ed. m ǀ nam bo ſproſſila del. ed. ž en frishin desh ǀ je eno hzher omosheno imela, katera od Rihterja je bila ſproſila del. ed. ž ǀ saupamo de ta potrebni desh nam bosh sproſſila del. ed. ž ǀ nihdar io nebo ſproſsila del. ed. ž ǀ nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila del. ed. ž ǀ S' takorshno proshno ſò sproſſili del. mn. m de ty slepi so vidli
Svetokriški
odpustek -tka m odpustek: ble ym dopade ena majolika Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik im. ed. ǀ s' enim S. Roshenkranzam, s' eno almoshno, s' enim Svetem odpuſtikam or. ed., inu Sveto Masho, kateru Angeli bodo taiſti dushi v' vize neshli, ogin okuli nie pogaſſili, inu cilu v' nebeſſa perpravili ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat slaſti kadar ſo S. Odpuſtiki im. mn., de bi taiſto is viz reshil ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary, Sacramenti, Odpustiki im. mn., Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou rod. mn., katerih vſy bratje, inu ſeſtre ſo deleshni, inu potrebni ǀ grabi kir more, krade, inu golufa ludy, kakor de bi odpuſtike tož. mn. imel ǀ nemario ſa S. Masho, sa Pridigo, sa Odpuſtike tož. mn., ampak li sa dobizhike ǀ S: odpustike tož. mn. sanizhovash, sa ſpuvid nemarash ǀ odpusthike tož. mn. inu druge dobre della ſanizhueio Zapisi stranskih oblik s priponskim -i- so hiperkorektni.
Svetokriški
oživeti -im dov. 1. oživeti: Leta sgubleni Syn je bil ſebe skuſi greh umuril, oshiveiti nedol. pak ſam od ſebe bres gnadec boshie nei mogal ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno Tabitho, inu oshivj 3. ed. 2. oživiti: Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia kadar hozhe Lazaruſa oshiveti nedol. ǀ ne samorem njega vezh oshivèti nedol. ǀ de bi vſe oshivela del. ed. ž, inu isvelizhala oživeti se poživiti se: tiga je bil k' enimu ſtudenzu pelal, de ſe je bil oshivil del. ed. m ǀ de bi ty shejni, inu potrebni ſe oshiveli del. mn. m
Svetokriški
potreben -bna prid. 1. potreben: kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen: kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
Svetokriški
povsod prisl. povsod: obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne, sapluvajne ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna trupla leshati ǀ povſsot potrebni ſe najdeio ǀ polsot ſe vſdigne kreh, inu boj ǀ G. Bug polſot je vprizho ǀ polſod more vidit ǀ v' treh vishah po uſot ſe najde ǀ pò uſot ſo njega ijskali vumorit
Svetokriški
razfrišati -am dov. osvežiti: nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se: vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
Svetokriški
sad -u/-a m sad: ſad im. ed. te semle nimà mozhj kakor nekadaj, sa tiga volo Meſſary ſo potrebni ǀ tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad im. ed. te semle ǀ nihdar dobriga ſadu rod. ed. nej ſte perneſli ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu rod. ed. ǀ koku ſe bò godilu taiſti dushi, katera tulikain hudiga Sadu rod. ed. je pernesla ǀ is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin ta shival, is ſada rod. ed. drivu, is djaina Mojſter ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad tož. ed. na tiste nenajde ǀ Taku ſe bò godilu duſhi katera nema ſad tož. ed. dobriga diania ǀ bo perneſslu Sad tož. ed. tiga shivejna ǀ Ali figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat tož. ed. sapuſtilu ǀ je vezh ureden kakor firmament s' ſvesdami, ſonze s' svojo ſvetlobo, semla s' ſvojm ſadom or. ed. ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam or. ed. naloshenu ſe polomi ǀ veliku ſadu rod. mn./ed. dobrih dell doperneſsio
Svetokriški
siromaški -a prid. siromašen: kadar pride uni potrebni siromaski im. ed. m zhlovik, kateri s'bushtvam je obdan ǀ ſe vej, de je bil en ſaromashki im. ed. m Ribizh ǀ ta ſaromaſki im. ed. m mosh ſe je bal ǀ per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka im. ed. ž uduua ǀ uno sapusheno siromashko tož. ed. ž vduvo vſy zukaio, inu pregaineio ǀ ſte v' leta reuni, inu ſeromashki mest. ed. m ſtan prishli ǀ kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki im. mn. m ǀ nebojtese de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize, vashe kratku terplejne, vashe ſaromashke im. mn. ž almoshne ǀ tu Detetce povitu v'ſiromaskih mest. mn. plenizah
Svetokriški
zaupati -am dov. zaupati: Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si: pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
potrebni posam. ♦ P: 19 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: konjski arcat, višji arcat
Celotno geslo eSSKJ16
betežni -ega posamostaljeno
kdor je telesno oslabel zaradi motnje v delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolni
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Število zadetkov: 23