Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən]
    1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
      1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; SINONIMI: črnogled
    2. ki kaže, izraža negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej pesimizem
črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo]
    1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen
ETIMOLOGIJA: črn + gledati
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
    2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
      3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
    4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
    5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
    6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precediti
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
enakovréden enakovrédna enakovrédno pridevnik [enakowrédən]
    1. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakopraven
ETIMOLOGIJA: iz enako vreden
plítek plítka plítko pridevnik [plítək]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
    2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
    3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
    4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
    5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti
      1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
      1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
    2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
čudáški čudáška čudáško pridevnik [čudáški]
    1. ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
      1.1. ki kaže, izraža tako različnost
    2. ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA: čudak
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza]
    1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih
      1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
    2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
banálen banálna banálno pridevnik [banálən]
    1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti
      1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [iznajdljíu̯ iznajdljíva iznajdljívo]
    1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju primerno rešitev
      1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: iznajti
mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən]
    ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz muka + trpeti
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]
    1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé
      1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
      1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
    2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
      3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: požreti
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]
    3. ki se duševno slabo počuti
      3.1. ki kaže, izraža tako počutje
      3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej depresija
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
    2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
    3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]
    1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica
      1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
      1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
    2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: muha - več ...
Število zadetkov: 193