Zadetki iskanja
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: ↑osel
- stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
- stanje, ko nimajo vsi enakih pravic in dolžnosti
- 1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
- 2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
- 3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični
- 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
- 4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
- 1. udejanjiti s pravnim pravilom določeno negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
- 2. kaznovati koga zaradi kršitve pravil, dogovorov
- 1. udarec po licu, navadno s plosko roko
- 2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
ETIMOLOGIJA: iz za uho
- 1. takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
- 2. takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 3. takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način
- 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
- 1.1. samec te živali
- 2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
- 3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
- 1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
- 1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
- 2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
- 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
- 1.1. študij te vede
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
I. z mestnikom
- 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
- 1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
- 1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
- 1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
- 1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
- 2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
- 3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
- 3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
- 3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
- 4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
- 4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
- 5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
- 5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
- 6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
- 6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
- 7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
- 8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
- 9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
- 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
- 2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
- 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
- 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
- 1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
- 1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
- 2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 2.1. ki kaže, izraža tak odnos
- 3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
- 3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
- 1. kdor čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
- 2. kdor ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 3. kdor izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
- 1. ženska, ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
- 2. ženska, ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
- 2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
- 1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 1.1. ki kaže, izraža tak odnos
- 2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
- 2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
- 1. slabšalno neumno, površno, sramotno dejanje, ravnanje
- 1.1. slabšalno kar je narejeno, zasnovano slabo, površno
- 2. slabšalno neprijeten, zapleten položaj, navadno zaradi neumnega, površnega, sramotnega ravnanja