Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost]
    stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: enakopraven
nèenakoprávnost nèenakoprávnosti samostalnik moškega spola [nèenakopráu̯nost]
    stanje, ko nimajo vsi enakih pravic in dolžnosti
ETIMOLOGIJA: neenakopraven
àufbíks medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
    2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
    3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični
      3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
    4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati]
    1. udejanjiti s pravnim pravilom določeno negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
    2. kaznovati koga zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz sankcija
zaúšnica zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaúšnica]
    1. udarec po licu, navadno s plosko roko
    2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
FRAZEOLOGIJA: dobiti zaušnico, prisoliti komu, čemu zaušnico
ETIMOLOGIJA: iz za uho
nestŕpno prislov [nestə̀rpno]
    1. takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]
    1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
      1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
    2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej sadizem
stŕpno prislov [stə̀rpno]
    1. takó, da se izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    2. takó, da se mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: strpen
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən]
    1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
      1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
    2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      2.1. ki kaže, izraža tak odnos
    3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
      3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ne + strpen
nestŕpnež nestŕpneža samostalnik moškega spola [nestə̀rpneš nestə̀rpneža]
    1. kdor čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. kdor ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. kdor izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
nestŕpnica nestŕpnice samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnica]
    1. ženska, ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. ženska, ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
ETIMOLOGIJA: nestrpen
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən]
    1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos
    2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
      2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: strpeti
stŕpnost stŕpnosti samostalnik ženskega spola [stə̀rpnost]
    1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
ETIMOLOGIJA: strpen
šlamástika šlamástike samostalnik ženskega spola [šlamástika]
    1. slabšalno neumno, površno, sramotno dejanje, ravnanje
      1.1. slabšalno kar je narejeno, zasnovano slabo, površno
    2. slabšalno neprijeten, zapleten položaj, navadno zaradi neumnega, površnega, sramotnega ravnanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Schlammastik iz jidiš schlamasel ‛nesreča, smola’, prevzeto iz nem. schlimasl iz schlimm ‛slab’ + jidiš masl ‛usoda, sreča’ - več ...
Število zadetkov: 19