Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

rícinusov rícinusova rícinusovo pridevnik [rícinusou̯ rícinusova rícinusovo] ETIMOLOGIJA: ricinus
slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik]
    1. klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic
    2. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja
STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: slama
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: bezeg
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
napŕstec napŕstca samostalnik moškega spola [napə̀rstəc]
    iz botanike rastlina z navzdol obrnjenimi zvonastimi cvetovi v grozdastem socvetju in večjimi listi na visokem pokončnem steblu; primerjaj lat. Digitalis
STALNE ZVEZE: rdeči naprstec, škrlatni naprstec
ETIMOLOGIJA: prvotno *‛naprstnik’, po zgledu nem. Fingerhut ‛naprstnik’ in ‛naprstec’
pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast]
    ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih
STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: prst
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]
    1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik
STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik]
    nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik
STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik
ETIMOLOGIJA: gora
rícinov rícinova rícinovo pridevnik [rícinou̯ rícinova rícinovo] ETIMOLOGIJA: ricin
tramínec tramínca samostalnik moškega spola [tramínəc]
    1. vinska trta z rumenimi ali svetlo rdečimi grozdi
      1.1. belo vino z aromo listov divje vrtnice iz grozdja te trte
STALNE ZVEZE: dišeči traminec
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Traminer po kraju Tramin na Južnem Tirolskem - več ...
rútka rútke samostalnik ženskega spola [rútka]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutica
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutica
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutica
STALNE ZVEZE: rdeča rutka, rumena rutka
ETIMOLOGIJA: ruta
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: dlaka
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
ohô in ohò medmet
    1. izraža, da je govorec presenečen, začuden
      1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spozna
      1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudi
ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz o + ho
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]
    1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
    2. sveča iz voska
    3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: voščen
zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji] STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: zajec
Število zadetkov: 33