Zadetki iskanja
Celotno geslo
Megiser
bolezan -zna samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
bolezen1 -a (bolezen, bolezan) samostalnik moškega spola
1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. v zvezi ženski bolezen običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Pleteršnik
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
Celotno geslo
Megiser
divji pridevnik
Celotno geslo
eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Celotno geslo
Etimološki
jása -e ž
Pleteršnik
mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
potrpljẹ̑nje, n. die Geduld; p. imeti s kom; p. železna vrata prebije, = Geduld bringt Rosen, Cig.; tudi: potrpljénje.
Celotno geslo
Etimološki
rósa -e ž
SSKJ²
rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó)
1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno
- rôsno tudi rosnó prisl.:
rosno se bleščati, svetlikati
● evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada
Pravopis
rôsen -sna -o, star. rosán rôsna -ó; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ó) ~ travnik; poud.: ~ mladenič |mlad, neizkušen|; ~a leta |zgodnja mladost|; ~e oči |solzne|
rôsni -a -o (ó) ~a kaplja
rôsnost -i ž, pojm. (ó)
rôsni -a -o (ó) ~a kaplja
rôsnost -i ž, pojm. (ó)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
Celotno geslo
Hipolit
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
// nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
♦ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
// nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
♦ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi
- rosíti se
1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi
● ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala
2. knjiž. postajati rosen: trava se že rosi
- rosèč -éča -e:
roseči oblaki; roseče oči
Pravopis
rosíti -ím nedov. rôsi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, rošèn -êna in rosèn -êna; rošênje in rosênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Dež ~i; rositi kaj ~ rastlino po listih; brezos. Zunaj ~i
rosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe se ~ijo; poud. Oko se ~i |solzi|
rosíti se -ím se (í/ȋ í) Šipe se ~ijo; poud. Oko se ~i |solzi|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost