Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel
Svetokriški
b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.
Vorenc
brumen prid., F24, aſsiddi, brumni; bonus, dober, brumen; castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; inclitus, et inclytus, prezhaſtlivu, brumen, imenitin, prezhaſtit, hvale vréden; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; pius, -a, -um, brumen, Bogabojezh; probus, -a, -um, brumin, dober; pudicus, -a, -um, zhiſt, brumin, poṡhten; rectus, -a, -um, prou, brumen, riſnizhin, vglyh, ravn; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták; simplex, -cis, v'eno gubó, préproſt, gmain, brumin, nedolṡhin; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin
Celotno geslo Pohlin
Cirilus [cirīlus] samostalnik moškega spola

krstno ime Ciril

PRIMERJAJ: Ilirec

Vorenc
krotak prid., F21, aequanimis, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán; aequanimiter, poterpeṡhlivu, s'krotkim ſerzom, volnu; aequitas animi, krotku ſerzè, poterpeṡhlivu, brumnu; compositus, ẛloṡhen, kroták; domitus, -a, -um, â domor, vtolaṡhen, kroták; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; mansuefieri, kroták poſtati, ratati; mansuescere, ſe vkrotiti, vtolaṡhiti, kroták biti; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine krotke déla, nu pervadi; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrotliu; mitis, -te, kroták; moderatus, -a, -um, vkroten, kroták ſturjen; perdomitus, -a, -um, kroták ſturjen, v'pokorṡzhino perpravlen; permitis, -te, cilu kroták, ali pohlevin; permodestus, -a, -um, cilú brumen, ṡmaſſen, inu kroták; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrotliu, kroták; quietus, -a, -um, pokoin, kroták, tih; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták; transquietus valdequietus, -a, -um, ſylnu kroták, tih, myrán
Jezikovna
Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«

V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

Tolkala
rôčni obrédni zvônčki -ih -ih -ov m
Celotno geslo Pohlin
s. [nepopoln podatek] krajšava

sveti

PRIMERJAJ: st., šent2

Celotno geslo Pohlin
st. [nepopoln podatek] krajšava

sveti

PRIMERJAJ: s., šent2

Celotno geslo Etimološki
svẹ̑t3 svẹ́ta prid.
Celotno geslo Pohlin
svet3 [svẹ̑t svẹ́ta] pridevnik

svet, tj. zaradi popolnosti vreden čaščenja

Vorenc
svet prid., F39, agyrographa, ſvetu piſmo; biblia, buque ſvetiga piſma; casista, piſſar od navuka ſvetih navád; corion, corÿ, ṡvetiga Petra klúzh; divalis juſsio, enu ſvetú ukaṡanîe; divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji; festum corporis christi, ṡvetiga réſhniga telleſa dán; mysterium, -rÿ, ſveta skrivnost; pusula, -ae, ena huda bolezhina ... en divji vrozhi luſhai, eni jo imenujejo s: Antona ogîn; repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od ſvetiga Duhá napolnêni; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták
  1. najsvetejši , sancta sanctorum, tú narſvéteſhe meiſtu, ſvetinîa teh ſvetyn, ſvetinîa teh ſvetnikou
Celotno geslo Megiser
svet prid. pridevnik
Celotno geslo Etimološki
svetník1 -a m
Svetokriški
šent medm. hudič: kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim? Shent, plent, tresk, sludi, inu hudizh etc. (V, 258) ǀ vſe skuſi na jeſiku ima, sludi, hudizh, tresk, shent, plent (V, 260) ǀ beſſede pak nashe nej ſò druſiga ampak shent, plent, sludi, hudizh, inu tresk (V, 465) Tabuistično ← srvnem. sente ‛svet, posvečen’ ← lat. sanctus
Celotno geslo Etimološki
šent- prvi člen zloženk
Celotno geslo Pohlin
šentati [šẹ́ntati šẹ̑ntam] nedovršni glagol

preklinjati

PRIMERJAJ: šentovati

Število zadetkov: 17