Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne
Celotno geslo eSSKJ16
boljši4 (bulši) primernik povedkovnika
1. primrk. izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
1.1 primrk., z nikalnico, v zvezi z bi izraža nasprotno možnost uresničitve od zanikane
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
2.1 primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Celotno geslo eSSKJ16
buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola
1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh
1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik
2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola
1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo eSSKJ16
draginja -e (dragina, draginja) samostalnik ženskega spola
1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje
1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
FREKVENCA: 141 pojavitev v 27 delih
Prekmurski
mróž -a m mrož: Mrož je spodoben morskim psom AI 1878, 20
Besedje16
nespodoben prid. ♦ P: 22 (TC 1550, TC 1555, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603); (nespodoben/ne spodoben) prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TC 1575); (ne spodoben) prid. ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje16
ne spodoben gl. nespodoben ♦ P: 2 (TT 1557, TC 1575)
Svetokriški
pameten -tna prid. pameten: dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
Pleteršnik
podǫ́bən, -bna, adj. 1) ähnlich; podobna sta si, da bi lehko enega skril, a drugega pokazal, Podkrnci-Erj. (Torb.); nikomur p., unförmlich; to ni ničemur podobno, das hat kein Gesicht, es hat weder Hand noch Fuß; = ni nikamor podobno, C.; zdaj je vsaj čemu podobno, jetzt hat es doch eine Gestalt, Cig.; resnici p., wahrscheinlich, Cig., nk.; podobno je, es hat den Anschein, Cig., Notr., M.; podobno je, da bi bil on to storil, M.; — podobne spojine, homologe Verbindungen (chem.); podobno ležeče strani, homologe Seiten (math.), Cig. (T.); — 2) fähig: p. za kaj: ona še za to ni podobna, Fr.-C.; p. si, da bi kaj tacega storil, jvzhŠt.; — 3) = spodoben, geziemend, C.
Svetokriški
scimprati dov. stesati: obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat nedol. (II, 66) ǀ Je szimpral del. ed. m, ali ſiſidal is rebra to sheno (V, 60) → cimprati
Prekmurski
snájžen tudi snáhžen -žna -o prid.
1. snažen, čist: Tiszta; csiszti, sznásni -a -o KOJ 1833, 176; Mačka .. Jáko snajžna, liže AI 1878, 9; Vſznájsnom gvánti hodimo BKM 1789, 233; Vu szvetloj i sznájsnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; Rano ſztáne zſnájsnim Gvantom BKM 1789, 2b; pren. naj ti ſz-ná'snim tejlom ſzlü'ſimo KM 1783, 102
2. dostojen, spodoben: Potrejbno je záto püſpeki biti ſznáj'znomi KŠ 1771, 637; ſznaj'snimi ricsmi naj vadlüje grejhe KMK 1780, 78
3. lep, urejen: Szvéti Ladiszlav za volo szvoje sznáhsne zvünejsine sze je dopádno KOJ 1848, 22; angyela nájdejo Snájsnoga vu bejlom gvánti BKM 1789, 97; Priſzpodobno i 'zene vu ſznáj'znoj odeteli ſze naj ſzná'zijo KŠ 1771, 636; ſteroga ſzo vſzáki dén pred czérkevne dveri dejvali one, ſtere ſze zovéjo ſznáj'zne KŠ 1771, 348
snájžni -a -o sam. lepi, krasni, ponižni: Marko ſze 'Zidovſzki Mardocheus, ſznáj'zni, zové KŠ 1771, 100; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznajge KŠ 1771, 515
Pleteršnik
spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.-Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.-C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.-C.
Prekmurski
spodòben -bna -o prid.
1. podoben: Hasnló; szpodoben -a -o KOJ 1833, 159; Bober. V velkoči je srednje velkočemi psovi spodoben AI 1878, 13; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16; Ar ſzi ti náj vékse dobro, komi nikaj nej ſzpodobno KM 1783, 262; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; nego ka vu znánoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7; nego ſzkusanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101
2. primeren, pripraven: hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; niſcse, ki rokou ſzvojo na plüg vr'ze, je nej ſzpodoben k-králeſztvi Bo'zemi KŠ 1771, 201; Zdâ je to vrêmen pripravno, I na pokôro szpodobno BKM 1789, 3; vcsini tebé popolnoga Bo'zega csloveka i na vſze dobro delo ſzpodobnoga KŠ 1771, A8b; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; ino tak ſzta náſz ſzpodobne pa na hüdo, vcsinila KŠ 1754, 96; Na dobro ſzpodobne náſz Boug csini KŠ 1771, 532; zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1
spodòbnejši -a -e
1. podobnejši: i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; Med vsemi stvári so opice človeki najspodobnejši AI 1878, 6
2. primernejši, pripravnejši: csi eden dén od drügoga za vékse má i ſzpodobnejsega na kákso Bo'zo ſzlü'zbo dr'zi KŠ 1754, 10; Naj bomo ſzpodobnejſi na poſzlüsanye Bo'ze ſz. rejcſi KŠ 1754, 211; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b
Celotno geslo Hipolit
spodoben pridevnik

PRIMERJAJ: spodobno

Celotno geslo Hipolit
spodoben deležnik

GLEJ: spodobljen

Vorenc
spodoben prid., F6, addecet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; aequum est, tú je prov, inu ſpodobnu; conveniens, ſpodoben; decens, ſpodoben; decet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; ritè, dobru ſpodobnu, po rèdu
Svetokriški
spodoben -bna prid. 1. primeren: ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi spodobna im. ed. ž ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate nyh ſpodobni tož. ed. m dol. lon ǀ okuli Gospojke ſvoj spodobni tož. ed. m dol., inu pravizhni lon iskati ǀ kateri nikar li nedopernashajo djajne karshenjkom ſpodobnu tož. ed. s ǀ te druge bò v'ſpodobnim mest. ed. m ſtrahu dershala ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu ſpodobnyh rod. mn. ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne, inu spodobne tož. mn. ž sposnal 2. dostojen: oſtru shtraifa taiſte karshenika, kateri lete ſpodobne rod. ed. ž zhaſti S. Rus. T. neiskasheio ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben tož. ed. m dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſo pametni ratali, ter Tebi to ſpodobno tož. ed. ž zhaſt iskasali ǀ raijshi bily sgubili njeh kraljevustu, kakor leto ſpodobno tož. ed. ž navado prelomili ǀ spodobno tož. ed. ž zhaſt ſvojmu Firshtu, inu Krajlu iskasat ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni mest. ed. ž dobruti shiveti primer.> nèj lepshi, nuznishi, inu spodobnishi rod. ed. ž sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti
Besedje16
spodoben prid. ♦ P: 24 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Celotno geslo Hipolit
spodobljen (spodoben, spodobljen) deležnik

PRIMERJAJ: spodobiti

Število zadetkov: 24