Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
Gledališče
glúho mésto -ega -a s
Celotno geslo Frazemi
gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji, bíti v gódlji, izvléči se iz gódlje, [lépo] gódljo skúhati kómu, pomágati kómu iz gódlje, potegníti kóga iz gódlje, rešíti se iz [velíke] gódlje, znájti se v gódlji
Geografija
hot spot -- -a m
Celotno geslo Glasuj Sprotni
lájkati dovršni in nedovršni glagol
    1. pogovorno na spletu, zlasti na družbenih omrežjih, označiti kaj kot ugajajoče, všečno SINONIMI: všečkati
      1.1 nedovršno, slengovsko dojemati kot ugajajoče, všečno, imeti rad  
Gledališče
líliput -a m
Botanika
lístna pégavost -e -i ž
Gledališče
lúčni vlák -ega -a m
Gledališče
máli projekcíjski refléktor -ega -ega -ja m
Prekmurski
márati -am nedov., navadno z nikalnico
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69
Tolkala
mésto udárca -a -- s
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
Prekmurski
nágost -i ž nagota: Nágoszt, glád, spot je pred nyimi KAJ 1848, 375
Prekmurski
nèdélavnost -i ž nedelavnost, lenoba: komi Vougri za volo nyegove nedelavnoszti na spot vida právijo KOJ 1848, 72
Smučanje
nèprilagojêno mésto na smučíšču -ega -a -- -- s
Prekmurski
nèskr̀bnost -i ž neskrbnost: je Wladiszlav II., komi Vougri za volo nyegove nedelavnoszti i neszkrbnoszti na spot vida právijo KOJ 1848, 72
Prekmurski
obléiči tudi obléjčti tudi oblíči -čém dov.
1. obleči: Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; Ki ga kak gvant na ſzé oblicsé BKM 1789, 258; i dvej ſzüknyi ſzi ne oblicséjo KŠ 1771, 118
2. prevzeti kaj, utelesiti: Ka ſze vám prisztája I oblejcsi nouvoga csloveka KŠ 1771, 582; Ár je potrejbno, naj to mrtelno oblicsé nemrtelnoſzt KŠ 1771, 524; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; Na ſzé ſzam Jezusa oblejko SŠ 1796, 146; Nase ſzirmastvo ſzi na ſzé oblejko BKM 1789, 37; Csloveſztvo na ſzé oblejko BKM 1789, 56; ſzta vraj'zi kejp oblekla KŠ 1754, 96; Kriſztuſa ſzte oblekli KŠ 1771, 563; I oblekli ſzte toga nouvoga ponovlenoga KŠ 1754, 608; Ino oblejczi toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 97; i oblejczmo ro'zjé ſzvetloſzti KŠ 1771, 478; I oblejcste toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 191; Oblejczte záto csrejva miloſztivnoſzti KŠ 1771, 608; Nego oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; Kriſztusa ſzte oblekli KŠ 1754, 190
obléjči se -čém se utelesiti se: vu moje tejlo ſzi ſze oblejkao KŠ 1754, 237; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789
oblèčeni -a -o oblečen: Herodes, oblecseni v-králeſzkom gvanti KŠ 1771, 380; csloveka, ki je nej bio oblecseni z gvantom goſztüvanya KŠ 1771, 72; 'zivém Oblecſeni vu dike, Do pét ſzüknyo preveliko BKM 1789, 107; nedosztojno po páverszkom oblecseni KOJ 1845, 5; Jeli csloveka vmejhkom gvánti oblecsenoga KŠ 1771, 35; i na ſpot vu bejli gvant oblecsenoga je nazáj poſzlao k-Pilátuſſi KM 1796, 108; Csiſze li oblecseni, i nej nági, nájdemo KŠ 1771, 536; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; ká ſzo lüdjé tak lepô oblecseni bili KAJ 1870, 117; pren. Od vſzuncze oblecsene 'zené KŠ 1771, 787; Vörjem Sziná Bo'sega vu Cslovecsánſzko Tejlo oblecsenoga KM 1783, 142; dokecs ne bodte oblecseni zmo'znoſztyom od viſzine KŠ 1771, 258; vnasega Kriſztusa po vöri ſzmo oblecseni BKM 1789, 225; Sztaite záto oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27
Prekmurski
odǜren -rna -o prid. oduren, zoprn: Odked je v-szem Vougrom odüren na spot “Kumanián-szki Ladiszlav” imenüvan KOJ 1848, 40; pred Bougom je odürno tvoje kricsanye BKM 1789, 7; Csi drugim odürnoga vcsinimo KŠ 1754, 57; szo priliko popadnili Hunov odürno oblászt dolisztepszti KOJ 1848, 5; i bodete odürni vſzejm národom KŠ 1771, 79; hodécsi vodürni bolvánſztvaj KŠ 1771, 711
Prekmurski
ogrizávati -am nedov. obrekovati: Ráglamazni; ogrizávati, osvaocsati KOJ 1833, 169; Ogrizávam KM 1790, 8; Csi hidou od nyih gucsimo, ali je pa ogrizávamo KŠ 1754, 32; Blagoſzlávlajte one, ki váſz ogrizávajo KŠ 1771, 184; ſzveit Nai me kak sté ogrizáva SM 1747, 74; Nyega ſzo nej li ſzamo ogrizávali KŠ 1754, 10b
ogrizavajóči -a -e obrekujoč: Ka za grünt má spot blôdnikov Nyô ogrizávajôcsi KAJ 1848, 107
Jezikovna
O nedoločniku in namenilniku v slovenščini

Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?

Število zadetkov: 77