Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
osemnajst štev.F5, decodeviceni denaryoſſemnaiſt danarjeu; duodevigintioſſemnaiſt, tú je dvá manîe dvaiſſeti; XVIII. oſsemnaist; octodecim. 18; pubertas plenaſtaroſt per oſſemnaiſtih leitih
Vorenc
otročnost žaetatula, -aemaihina ſtaroſt, ali otroz[h]noſt
Vorenc
preideoč2 del.aetas acta, vel exactapreideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety
Vorenc
siv prid.F16, anilitasbeila, ali ſiva ſtaroſt; caneo, canescereſiviti, ſiu, beil, ſtar perhajati; canus, canensſiu, bélolaſſi; equus scutulatusen koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpéglaſti koyn; et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; glaucinus, -a, -umſivih ozhy; glaucoma, et glaocopos, -isena ṡhena, katera ima ſive ozhy; glaucus, -a, -umvodene farbe, ſiv, mazhkinih ozhy; incanerebeil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; incanescereſiu perhajati; incanescereſiu perhajati, ſiu, ali beil ratati; incanus, -a, -umbeil ali ſiu od ſtaroſti; leuchophaeus, -a, -um, vel leucophaeusſive farbe; leucophaeatus, leuchophaeus, -a, -umv'ſivu obleizhen, ali v'ſiu gvant oblizhen; oniscus, -cipraſizhiza ſiva; praecanus, -a, -umcilú ſiu, ali ſtar
Vorenc
sivost žcanities, canitudoſivoſt, ſtaroſt, beilúſt
Vorenc
srednji prid.F9, mare mediteraneumſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga; medianus, -a, -umſreidni, ali v'mei dvéma; mediocris, -creſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; mediocritas, -tisſrédnoſt, ſrédna maſſa; mediocriterſrédnomás, ſrédno mèro; militaris aetasſrédnîa ſtaroſt k'voiṡkovanîu; permediocris, -recilú ſrédnîe maſſe; scapuseniga ſtebra tá ſreidnî deil; utcunquev'ſrednîomas, v'ſrednîo mèro
Vorenc
starost žF24, aequaeusenake ſtaroſti; anilitasbeila, ali ſiva ſtaroſt; grandevitasvelika ſtaroſt; incanus, -a, -umbeil ali ſiu od ſtaroſti; pubertas plenaſtaroſt per oſſemnaiſtih leitih; senecta, -ae, vel senectus, -tisſtaroſt, viſſoka ſtaroſt; senium, -nÿſtaroſt; vetustasſtaroſt
Vorenc
tri štev.F84, amphora Atticatry védra darshy; supra treszheṡ try, vezh kakòr try; syntropsena poſſoda na tréh nogah, ali ſtalih; terniotry pogni popyrja ṡkupai, glavar v'mei trémi; trichorum, -rien zimper, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; tridens, -tisvile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi ṡobmy; trifurcus, -a, -ums'treimi ṡhpizami, ali rogli, kakòr vile; trigemmis, -misene vinṡke terte ſhiba s'tremi ozhmy; trimatus, -ustréh leit ſtaroſt; trimestris, -ſtretréh méṡzou, ſtar try méſze; triplicatiov'trigubè déllanîe; tripus, -distreihnog, vſe tú kar try noge ima; triquetrum, -triena podoba s'treimi vogly; triquetrus, -a, -umtrivoglat, kar ima ṡhtal[!] tréh voglou; trisulcuss'treimi ṡhpizami, kar try ṡhpize ima; trisyllabus, -a, -umena beſſéda s'treimi glidi; triumvir, -rieden is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi; trivium, -vÿenu meiſtu kir ſe try pooti ṡkupai s'hajajo, ali en poot na try kraje
Vorenc
uže prisl.F19, aetas acta, vel exactatá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; bruchusena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'létanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza; excretus, -a, -umṡraſten, vṡhè velik; jamṡdai, ali ṡkorai, vṡhè; jam diuvṡhè ṡdavnai; jam dudumṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſsom, vṡhè ṡdavnai
Vorenc
velik prid.F291, ardorvrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina; augustus mansisveliki ſerpán; betonicaerdezha velika rosha; blepharos'velikimi obervi; bucculentuskir ima velika uſta, velik gobez, kakòr lev; consiligo, -nisveliki telok, enu ẛeliṡzhe; festum Aſsumptionisveliki ſhimaren; festum Pashcatisvelika núzh, vuẛam; funus solennepogreb s'veliko zhaſtjó; grandevitasvelika ſtaroſt; grandis, -develik; majusveliki travna méſſez, veliki travn; parasceveperpravlanîe, veliki petek; porsiculumtá mala vratiza na teh velikih; umbella, -aeena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe; prim. vekši 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
velik prid.F2, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga; pteridium, -diivelike praprat. Scopoli [169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
Vorenc
vojskovanje sF5, bellumvoiska, voiskovanîe, ẛhovd; colluctatioſhtritanîe, voiṡkovanîe, metanîe; congreſsio, congreſsus, -usboi, voiṡkovanîe; militaris aetasſrédnîa ſtaroſt k'voiṡkovanîu; stratagema, -tisena kúnṡht tega bojovanîa, ali voiṡkovanîa
Vorenc
ženitva žF5, coniugiumṡakon, ẛhenitva; contractus nuptialisẛhenitva; maritalis, -lekar k'ṡhenitvi ſliſhi, ali kar k'ṡakonu ſliſhi; pubertas, -tisperva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; uxorando consumeres'ṡhenitvo vſe ṡadjati; prim. ženitov 

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
starost -i ž starost: ſvoje ſtaroſti rod. ed. je bil doſegil 86. lejt ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti rod. ed. ǀ od ſtarosti rod. ed. ſi nemorio pomagat ǀ ſonzhni sahot pomeni ſtaroſt tož. ed. ǀ Gdu bo meni na mojo ſtarost tož. ed. ſtregil ǀ Kaj s' en ſad ſi perneſil v' tvoj ſtaroſti mest. ed. ǀ nikar li v'mladoſti, temuzh tudi v'ſtaroſti mest. ed. ſvetla, inu zhaſtita je bila oſtala ǀ yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti mest. ed., kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz
Svetokriški
zahod -a m zahod: ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda, do sahoda rod. ed. sončni zahod zahod: ſonzhni sahot im. ed. pomeni ſtaroſt, katera skorai ima ſe ſkriti v' to zherno ſemlo ǀ aku leta ſe oberne pruti Sonzhnimu sahodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu daj. ed.

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
čas -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
starost -i samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
starost sam. ž ♦ P: 26 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Število zadetkov: 70