Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína, čŕna celína, nôva celína, oráti celíno, pêta celína, stára celína, zelêna celína
Celotno geslo eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
Celotno geslo Frazemi
dihúr Frazemi s sestavino dihúr:
smrdéti kot dihúr, zaudárjati kot dihúr
Svetokriški
filozofus -fa m filozof: Senocrates Philoſophus im. ed. je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom ǀ ta Philosophus im. ed. nij mogal taisto dopolnit ǀ en Philosophus im. ed. je bil rekal eni nezhiſti sheni ǀ letu je tudi ſposnal Simonides Philoſopus im. ed. ǀ dekler Philpſophus im. ed. pravi ǀ Careades Philosophi im. ed. je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu ǀ kaj Plutarcus pishe od Ariſtida Philoſopha rod. ed. ǀ Ie rejſs de berem od eniga Philosopha rod. ed. ǀ ſturj podobo Sacrata Philoſapha rod. ed. ǀ timu modrimu Philoſophu daj. ed. je ble dopadla ǀ ſocrates uprasha tiga Philoſopha tož. ed., aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha tož. ed. Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham or. ed. ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi im. mn. ſo ſpoſnali ǀ Philosophi im. mn. ſo sklenili ǀ tij ſtary Philosophy im. mn. ſo vuzhili ǀ Ariſtoteles Firsht teh Philoſophou rod. mn. je djal ǀ po vuku teh Philoſophu rod. mn., inu Theologou ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu rod. mn. Aristotela ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Pophyriuſu, inu k' tem Philoſophom daj. mn., kar S. Paulus je djal h'Corintherjom ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe tož. mn. ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio v' letem s' Philoſophamy or. mn. ← lat. philosophus ← gr. φιλόσοφος ‛filozof, modrec’
Celotno geslo Frazemi
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
Celotno geslo Frazemi
Metúzalem (metúzalem) Frazemi s sestavino Metúzalem (metúzalem):
stàr kot Metúzalem (metúzalem)
Celotno geslo Frazemi
ôsel Frazemi s sestavino ôsel:
délati ôsla iz kóga, iméti kóga za ôsla, krónan(i) ôsel, ôsel krónani, ôsel stári, stári ôsel, tŕmast kot ôsel
Celotno geslo Frazemi
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún, délati račún brez krčmárja, íti za račún brez krčmárja, naredíti račún brez krčmárja, na túj račún, porávnati stáre račúne [s kóm], porávnavati stáre račúne[s kóm], prekrížati kómu račúne, príti na svój račún, račún brez krčmárja, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, živéti na túj račún, življênje na túj račún
Celotno geslo Etimološki
stȁr stára prid.
Svetokriški
star2 -a prid. 1. star: 120. lejt je bil ſtar im. ed. m kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar im. ed. m ſtan ǀ David je bil en star im. ed. m satopen, inu serzhan vojshak ǀ ta je en ſtari im. ed. m dol. priguvor, ali riſnizhen ǀ niegou lubi ſtari im. ed. m dol. Ozha Anchiſes ſe v' tem gorezhem meſti najde ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari im. ed. m dol. Tobias ǀ Taſtari +im. ed. m dol. slepi Tobias je shlishal eniga koshlizha v'hishi vuekat ǀ nej neveſta, ampak ena ſtara im. ed. ž ſauraſhinza krajla ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara im. ed. ž je k'martri shla ǀ je vshe enaſtara +im. ed. ž navada ob Puſti dobre vole biti ǀ Ieſt ſim en shlahtnik od ſtariga rod. ed. m, inu shlahtniga Roda ǀ tudi s'ſtariga rod. ed. m Teſtamenta ǀ offrij stariga rod. ed. m Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza naſhiga offra ǀ berem, od ena 80. lejt ſtare rod. ed. ž shene ǀ Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu daj. ed. m Mashniku S: Simeonu ǀ Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu daj. ed. m, inu mladimu Tobioſu ǀ supet njegou ſtari tož. ed. m dol. greh doperneſe ǀ je vidil ſvojga ſtariga tož. ed. m ži. ozheta vinenega nasiga leſhati ǀ ona pak to ſtaro tož. ed. ž pejſsim poye ǀ tu ſtaru tož. ed. s vſinje kateru na gnoju je leshalu taistu v'ſmerdezhi vodi ſo mozhili ǀ V' Starem mest. ed. m Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom ǀ v' Starim mest. ed. m Teſtamenti ǀ letu ſe je godilu v'ſtarem mest. ed. m Teſtamenti ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim mest. ed. m Teſtamentu ǀ kakor v'starim mest. ed. m Testamentu ǀ v'Starem mest. ed. m Teſtamentu je Bug nam hotel tu dati saſtopit ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom mest. ed. m Teſtamenti ǀ Ieremias je molil veni ſtari mest. ed. ž ſhterni ǀ ſmò po nashi ſtari mest. ed. ž hudi navadi shiveli ǀ rekozh s' tem Starem or. ed. m Criſippam ǀ Chriſtusa s' enem ſtarem or. ed. m erdezhim plajsham ſo sakrili ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem or. ed. m oslam ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim or. ed. m guantam, kateriga moli jedò ǀ Vitus, inu Mametes ſta li ſedem lejt ſtara im. dv. m bila ǀ Dua Stara im. dv. m Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ ſerza duejh ſtaroh rod. dv. Rihtarjou ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari im. mn. m, inu mladi napruti njemu gredò ǀ vni ſtari im. mn. m Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ uni stari im. mn. m S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ tij ſtary im. mn. m Philosophy ſo vuzhili ǀ uni Stary im. mn. m Ozhaki ſò taku bogaboyezhi bili ǀ de ſi lih ſtary im. mn. m ratajo teshku bodò mogli ob taisti uri taku ſe perpravit k'ſmerti ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare im. mn. ž dozhakale ǀ de bi ſmrad ſvojh ſtarih rod. mn. ran pregnala ǀ Nevidimo morebiti mij kuliku starih rod. mn., inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ s'ſtarih rod. mn. ſtury mlade ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom daj. mn. ǀ zhe bote te ſtare tož. mn. ž hude navade sapuſtili 2. starodaven: tulikain lejt ſo ty ſtari im. mn. m Arzaty ſhtudierali ǀ ſe vidi veſselje v'teh stareh mest. mn. ozhakoh ǀ V' ſtarih mest. mn. hiſtoriah ſem bral primer.> jeſt ſim ſtarishi im. ed. m, kakor moja ſhena ǀ v'tem pride damu s'Pristave ta starishi im. ed. m ſijn presež.> Ta nar ſtarishi im. ed. m je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi +im. ed. ž Več zgledov, navedenih pod prvim pomenom, bi bilo mogoče uvrstiti tudi k drugemu.
Celotno geslo ePravopis
starosmokovški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
starosmokovška starosmokovško pridevnik
IZGOVOR: [stárosmókou̯ški]
Celotno geslo ePravopis
Starý Smokovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Starega Smokovca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Slovaškem
IZGOVOR: [stári smókovəc], rodilnik [stárega smókou̯ca]
BESEDOTVORJE: Starosmokovčan, Starosmokovčanka, Starosmokovčanov, Starosmokovčankin, starosmokovški
Celotno geslo Frazemi
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
Svetokriški
ti tebe zaim. ti: Syn, hyzhemu ſi ti im. nama letu ſturil ǀ kai bosh tj im. greſhna dusha ſazhela ǀ tì im. pak de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal ǀ venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni more biti, tè im. nej ſi do ſehmal obene imel ǀ velikukrat ga prozh od tebe rod. ſtepesh ǀ Kaj menish debo s'tebe rod. ǀ bosh vunkai vſel, kar tebi daj. bo dopadlu ǀ ſtary, inu mladi tibi daj. zhaſt, inu hualo pojeio ǀ bom tabi daj. Mashnik ſe perklonil, inu rekal ǀ kar bi moglu tedi daj. shkoduvati ǀ ſposnaj de je tebj daj. reſnizo govuril ǀ Pride k'tebi daj. uni vbogi delauz ǀ h'tebi daj. ſe obernem ǀ tudi tebitaku daj.+ ſe nebo godilu ǀ nezh ti daj. nenuza vezh ta S. kerst, inu S. Sacramenti ǀ tebe tož. je sa myr proſsil ǀ Jeſt n' hozhem druſiga lona, ampak Teba tož. Moj Jesus ǀ v'tebe tož. je salublen ǀ U'tebe tož. saupam Gospud ǀ Kadar ſe vuprizhe najdesh te tož. huali ǀ meni je dolh zhaſs po tebi mest. ǀ ſedem naglaunih grehou v'tebi mest. imash ǀ ſe bomo pred tabo or. poKlajnali ǀ Bug je s'tabo or. kakor ti s'Bugam ǀ vſimi mojo dusho s'tobo or. v'nebu ǀ bodo tvoj ſaurashniki tebe, inu tvoje otroke ſtabo +or. red oblegli
Celotno geslo Frazemi
vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži
Celotno geslo Frazemi
zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo
Število zadetkov: 16