Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

sonátni sonátna sonátno pridevnik [sonátni] STALNE ZVEZE: sonatna forma, sonatna oblika, sonatni stavek
ETIMOLOGIJA: sonata
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
tórej členek [tórej]
I.
    1. izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved
      1.1. izraža sklepanje glede na prejšnji stavek, poved
    2. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju
    3. v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik
    1. uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek
    2. uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka
ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...
členkôvni členkôvna členkôvno pridevnik [členkôu̯ni] ETIMOLOGIJA: členek
katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri]
I. vprašalni zaimek
    1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
      1.1. samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto

II. poljubnostni zaimek
    1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
      1.1. samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja

III. oziralni zaimek, kot veznik
    1. zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
      1.1. samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
    2. v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka
      2.1. v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in njegovim prilastkom
ETIMOLOGIJA: pod vplivom kak, kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz do + kaj + le - več ...
sonáta sonáte samostalnik ženskega spola [sonáta]
    iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sonata, prvotno ‛igranje, godba, skladba’, iz suonare ‛zveneti, glasiti se, gosti’ - več ...
kóder2 veznik [kódər]
    1. izraža širši, nezamejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika
      1.1. izraža širši, nezamejen prostor, na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. v zvezi od koder izraža izhodiščni prostor, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja, izvira
      2.1. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki kot prilastek določa predhodno besedo z opredelitvijo izhodiščnega prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
    3. navadno v zvezi od koder uvaja stavek, ki dodatno opisuje predhodno besedo z izpostavitvijo prostora, iz katerega kdo ali kaj prihaja ali izhaja
ETIMOLOGIJA: kod
êjga medmet [êjga]
    1. neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. kot členek, neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      2.1. kot členek, neformalno, gorenjsko uvaja v izjavo
    3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce gorenjskih narečij
ETIMOLOGIJA: = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ej + poudarjalna členica -ga
izglágolski izglágolska izglágolsko pridevnik [izglágolski]
STALNE ZVEZE: izglagolski samostalnik
ETIMOLOGIJA: iz iz glagola
kajti poudarjeno kájti veznik [kajti] poudarjeno [kájti]
    1. uvaja stavek, ki pojasnjuje, utemeljuje predhodni stavek
    2. kot členek uvaja novo poved, ki pojasnjuje, utemeljuje prejšnjo poved
ETIMOLOGIJA: kaj - več ...
samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...
enovítost enovítosti samostalnik ženskega spola [enovítost]
    stanje, lastnost česa, da ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: enovit
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej simfonija
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja]
    1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
    2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
    1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
      1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: žaljiv
akorávno veznik [akoráu̯no]
    1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
    2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ako + ravno
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: člen
prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi]
    1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela
      1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
    2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
Število zadetkov: 21