Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
črn -a -o pridevnik
1. ki je take barve kot oglje ali saje; SODOBNA USTREZNICA: črn
2. ki je temne barve; SODOBNA USTREZNICA: črn
2.1 na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi; SODOBNA USTREZNICA: umazan
2.2 ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
3. ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
3.1 ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje
FREKVENCA: 82 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: črna kunšt
TERMINOLOGIJA: črni* jagned, črni vinar
Vorenc
čudo s, F13, admirabilitas, zhudu, zhudnoſt; admiratio, zhudu, ẛazhudovanîe, zhudes; magnalia, velika zhudeſſa; miracula, zhudeſſa; mirandus, -a, -um, zhudeſſa vréden; monstrum, ena ṡmejna poſháſt: zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe, nîegove vole, enu zhudu zhes vſe zhudu: ſtol te gnade, prerokovanîe; portenta maris, morṡka zhudeſſa; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu; signa, zaihni, zhudeſſa; stupendus, -a, -um, velizhn. v:g: velizhna zhudeſſa
Celotno geslo eSSKJ16
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti
Svetokriški
davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot  ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).
Pleteršnik
dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. (Št.)-C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).
Svetokriški
Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.
Celotno geslo eSSKJ16
deska -e (deska, daska, diska) samostalnik ženskega spola
ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla; SODOBNA USTREZNICA: deska
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
desnica -e (desnica, destnica, disnica) samostalnik ženskega spola
1. desna roka; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.1 biblijsko ta roka glede na dejanje, ki ga opravlja; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.2 v krščanstvu in judovstvu veličina, moč Boga, izkazana z dejanji; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2. navadno v zvezi z na desna stran; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2.1 v Stari zavezi jug, južna stran
2.2 častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda
2.3 ekspresivno, s predlogom izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: po desnici ino levici / z levico ino desnico
Svetokriški
Didakus m osebno lastno ime Didak: Pishe Pater Didacus im. ed. Isviter ǀ Vuzhenu odgovorj Didacus im. ed. de Cellio ǀ Kir Didacus im. ed. ſtella ner poprej samerka taiſto beſſedo ǀ Sa tiga volo Didacus im. ed. Stella nam danas en lep navuk da 1. Verjetno je mišljen bl. Dídak iz Andráde, jezuit (17. stol.). 2. → Celio 3. Didak iz Estelle, srlat. Didacus Stella (umrl 1575), španski teolog s priimkom po severnošpanskem mestu Estella, avtor priročnika za pridiganje z naslovom Liber de modo Concionardi (1576)
Svetokriški
Diez -a m osebno lastno ime Diez: kakor pravi Diez im. ed. ǀ ta bogaboyezhi Philippus Diez im. ed. ǀ kakor Philippus Diez im. ed. ǀ kakor je ſamerkal Diezh im. ed. ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem Djezam or. ed. gori savpiti Fílip Díez, port. Filippe Dias, srlat. Philippus Diez (16. stol.), frančiškan, pisec
Svetokriški
Diodorus m osebno lastno ime Diodor: Diodorus im. ed. Siculus piſhe (I/1, 75) ǀ ſamerkajte leto hiſtorio, katero pishe Diodorus im. ed. (II, 306) ǀ Pishe Diodorus im. ed. od eniga krajla (II, 436) Díodor Sicílski, lat. Diodorus Siculus (1. stol.), pisec
Svetokriški
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
Svetokriški
Discipulus m osebno lastno ime Discipul: Sizer ſi sagvishen, de do vekoma bosh gorel, kakor vni sholner od kateriga piſſe Diſcipulus im. ed. (II, 388) Verjetno je mišljen Bernard Guidonis (14. stol.), škof v Lodèvu, avtor katekizma, znan kot učenec (lat. discipulus) Johanna Hérolta.
Celotno geslo eSSKJ16
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust
Celotno geslo eSSKJ16
dokonjavec -vca (dokonavec, dokonjavec) samostalnik moškega spola
kdor kako stvar izpolni v celoti, v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: dovršitelj
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas
Celotno geslo eSSKJ16
dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov
1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo
1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča
3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno
4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo
5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih
Svetokriški
Domicius -a m osebno lastno ime Domicij: kadar Pompeus eno veliko vojsko je pelal v' Affrico zhes Domitiusa tož. ed. (IV, 427) Domícij Ahenobárb, lat. Domitius Ahenobarbus (1. stol. pr. Kr.), rimski konzul (54 pr. Kr.)
Svetokriški
Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime Dominik: Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec
Svetokriški
Domitila -e ž osebno lastno ime Domitila: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Goſpodizhne s. Flavio Domitillo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Flávija Domitíla (1.–2. stol.), mučenka
Število zadetkov: 393