Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác]
    fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih
ETIMOLOGIJA: paparazzo
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: dedovati
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek]
    človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik
ETIMOLOGIJA: človek
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka]
    žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: psovati
ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša]
    1. vozilo z dvema ali tremi kolesi za prevoz ljudi, ki ga vleče, poganja človek, po izvoru iz Azije
      1.1. tako vozilo na motorni pogon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja]
    1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
    2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna]
    1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...
škljòc medmet
    1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata
      1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
      1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
      1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
    2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
      2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
      2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: voziti
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica]
    okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes
ETIMOLOGIJA: žamet
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
áuč medmet
    1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti nenadno
      1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo občuti kdo drug
    2. izraža, da govorec občuti nelagodje, neprijetnost
    3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz nem. au
bêe medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
dežníček dežníčka samostalnik moškega spola [dežníčək] in [dəžníčək]
    1. navadno ekspresivno dežnik, zlasti manjši
    2. kar spominja na manjši dežnik
    3. okrasek v obliki dežnika, zlasti na sadnih, sladolednih kupah
ETIMOLOGIJA: dežnik
êjga medmet [êjga]
    1. neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. kot členek, neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      2.1. kot členek, neformalno, gorenjsko uvaja v izjavo
    3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce gorenjskih narečij
ETIMOLOGIJA: = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ej + poudarjalna členica -ga
hòjla medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi veselo, prijazno pritegniti pozornost
    2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju veselo pozdravi koga
    3. izraža, da govorec občuti veselje, presenečenje
ETIMOLOGIJA: pod vplivom hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho imitativnega nastanka + ‛tam, tja’
izcédni izcédna izcédno pridevnik [iscédni]
    2. ki je v zvezi s tekočino, ki odteka, uhaja od kod in zaradi strupenosti, onesnaženosti obremenjuje, ogroža okolje
ETIMOLOGIJA: izcediti
júhuhú in jùhuhú in júhuhu medmet
    1. posnema glas pri vriskanju
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
      3.1. kot prislov, ekspresivno zelo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juhuhu iz juhu
Število zadetkov: 96