Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
míška míške samostalnik ženskega spola [míška]
    1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
    2. igrača, ki predstavlja miš
    3. ljubkovalno ženska ali deklica
    4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
    5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
Celotno geslo eSSKJ
cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]
    1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
    2. ekspresivno glasen poljub
    3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
    4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
Celotno geslo eSSKJ
kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]
    1. ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
    2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček
    3. navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža
Celotno geslo eSSKJ
pst medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, opomniti, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ššš medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
    3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
    4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
      4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
    1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
      1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
    2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
Celotno geslo eSSKJ
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
    1. ekspresivno čebela
    2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
      2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
    3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
kúža kúža samostalnik moškega spola [kúža]
    ekspresivno pes
FRAZEOLOGIJA: kot kuža
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica za pse *kuz, glej ↑kuzla
Celotno geslo eSSKJ
psíček psíčka samostalnik moškega spola [psíčək]
    1. navadno ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno slabšalno ščene
    2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: kužek
FRAZEOLOGIJA: kot psiček
ETIMOLOGIJA: iz psič iz ↑pes
Celotno geslo eSSKJ
copát copáta samostalnik moškega spola [copát]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata
ETIMOLOGIJA: ↑copata
Celotno geslo eSSKJ
copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim
FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hinávsko prislov [hináu̯sko]
    takó, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: ↑hinavski
Celotno geslo eSSKJ
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]
    1. ekspresivno konj
    2. igrača, ki predstavlja konja
    3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič
ETIMOLOGIJA: ↑konj
Celotno geslo eSSKJ
lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]
    1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje
      1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajanje
    2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje
    3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
    1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
Celotno geslo eSSKJ
bóm in bòm medmet
    posnema nizek zvok zvona
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema nizek zvok velikega zvona
Celotno geslo eSSKJ
grčáti grčím nedovršni glagol [gərčáti]
    1. oglašati se z nizkimi, hropečimi glasovi
      1.1. oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. ekspresivno govoriti s težavo, nerazločno
ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede gr(k), ki posnema grgrajoče, hropeče glasove
Celotno geslo eSSKJ
pšt medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga pozove, opomni, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
Število zadetkov: 20