Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]
    1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
    2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: peš
mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]
    1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
    2. ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo
    3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz mrtvec - več ...
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]
    1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk
    4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih
ETIMOLOGIJA: jurišni
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: voziti
òps medmet
    1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje
      1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem
      3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
    4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz opa pod vplivom ups
zabrémzati zabrémzam dovršni in nedovršni glagol [zabrémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
      1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje
ETIMOLOGIJA: bremzati
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
    1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
      1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
    2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla
    3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
pehôtni pehôtna pehôtno pridevnik [pehôtni] ETIMOLOGIJA: pehota
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]
    1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
    2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
    3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
    4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
    5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + zaver
èh in êh medmet
    1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
      1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
    2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: e
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]
    zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: kmet
požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost]
    1. lastnost koga, da (rad) veliko jé
      1.1. lastnost živali, da poje veliko naenkrat
    2. ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: požrešen
hìk; tudi hk medmet
    1. posnema glas pri kolcanju, zlasti opitega človeka
    2. kot samostalnik glas, ki nastane pri kolcanju
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno kolcanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
hk glej hìk
klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola [klobučnják]
    iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; primerjaj lat. Scyphozoa
STALNE ZVEZE: uhati klobučnjak
ETIMOLOGIJA: klobuk
ohohò in ohohô in òhohô medmet
    1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel
      1.1. izraža, da je govorec razočaran
    2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje
    3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
    4. kot prislov, ekspresivno zelo
    5. kot členek, ekspresivno seveda
ETIMOLOGIJA: hoho
Število zadetkov: 18