Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

somìč somíča samostalnik moškega spola [somìč]
    sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat. Ameiurus nebulosus; SINONIMI: iz zoologije ameriški somič
STALNE ZVEZE: ameriški somič, oklepni somič
ETIMOLOGIJA: som
šêjek šêjka samostalnik moškega spola [šêjək]
STALNE ZVEZE: žabji šejek
ETIMOLOGIJA: sorodno s šajka ‛majhna ladja’; prvotni pomen ‛žabji splav, čoln’
víski vískija; tudi whiskey; tudi whisky samostalnik moškega spola [víski]
    žgana pijača iz žita, zlasti ječmena
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. whiskey, whisky, skrajšano iz škot. uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge ‛voda’ in beatha ‛življenje’ - več ...
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: žaba
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]
    1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije
      1.1. vsaka od takih figur
    2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna
      2.1. zlasti v ruskem okolju babica
    3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej baba
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]
    1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno
      1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej banalen
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]
    1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus
      1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: barrique
beloúška beloúške samostalnik ženskega spola [beloúška]
    nestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat. Natrix natrix
ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz bel + uho
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: brinov
čín1 čína samostalnik moškega spola
    1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji
      1.1. oznaka za to stopnjo
      1.2. nosilec te stopnje
    2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *kei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]
    1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka
      2.1. snov, sredstvo za čiščenje
    3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik
      3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
    4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo
      4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
    5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: čistiti
číščen číščena číščeno pridevnik [číščen]
    ki se mu odstranjuje umazanijo, odpadke, neželene snovi
ETIMOLOGIJA: čistiti
épski épska épsko pridevnik [épski]
    3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
    4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
    5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
    6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče
ETIMOLOGIJA: ep
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]
    1. rastline, ki rastejo na določenem območju
    2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast]
    2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
    3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: goba
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]
    1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
    2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
    3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
    4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: izcediti
izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati]
    1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
    3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
Število zadetkov: 99