Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dever -ja (diver) samostalnik moškega spola
brat zakonskega partnerja; SODOBNA USTREZNICA: svak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Pravopis
devetér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. ~a zelenjava |devetih vrst|; ~a vrata devetero vrat
Celotno geslo eSSKJ16
devičtvo -a (divičtvu, divičvu) samostalnik srednjega spola
1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. stanje dekleta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo
3. trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo
4. protestansko, pogosto v zvezi s pravi duševna, duhovna čistost, neomadeževanost
FREKVENCA: 50 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela
Celotno geslo eSSKJ
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
Celotno geslo Frazemi
dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
Celotno geslo eSSKJ16
dobit -a -o deležnik
1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: igra/reč je dobita / le-to je dobito
Celotno geslo Frazemi
dôbri Frazemi s sestavino dôbri:
tá je [pa] dôbra
Celotno geslo eSSKJ16
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik
1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dokler (dokler, dokljer) veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
2.2 z zanikanim glagolom
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dol2 prislov
izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ
dolgopŕstnica dolgopŕstnice samostalnik ženskega spola [dou̯gopə̀rstnica]
    evfemistično tatica, kradljivka
ETIMOLOGIJA: iz dolgoprsten iz dolgi prsti
Pleteršnik
dołgovràt, -vráta, adj. langhalsig, Jan., Vrt.
Celotno geslo eSSKJ16
dolinski -a -o pridevnik
ki se nanaša na dolino; SODOBNA USTREZNICA: dolinski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dolni -a -o pridevnik
ki se nanaša na dol; SODOBNA USTREZNICA: dolinski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Vezljivostni NG
domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med
Pleteršnik
domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).
SSKJ²
dotípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic
    dotípati se 
    s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; ni se mogel dotipati vrat
    // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti
Pravopis
dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat
Celotno geslo Sinonimni
dotípati -am dov.
kaj s tipanjem seči do česa, najti kaj
SINONIMI:
Število zadetkov: 1457