- slabšalno kdor (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno; SINONIMI: slabšalno gobezdalo
Zadetki iskanja
- 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
- 1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
- 2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
- 2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
- 3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
- ki je iz lecta 1.1. ali vsebuje lect 1.1.; SINONIMI: lectarski
- komedija, namenjena enemu nastopajočemu
- 1. skupnost dveh oseb, ki sta v ljubezenskem odnosu
- 2. sodelovanje med različnimi osebami ali ustanovami, organizacijami na določenem področju delovanja
- 1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
- 1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
- 2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
- lastnost koga, česa, da je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
- 1. zboleti za prehladom
- 2. v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom
- 2.1. ustvariti pogoje, v katerih se sluznica lahko vname
- 3. manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
I.
- 3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
- 4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
- 5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
- 6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
- 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
- 1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
- 1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
- 1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
- 1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
- 1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
- 1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
- 2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
- grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresje, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje
ETIMOLOGIJA: < pslov. *versъ tako kot hrv. vrijȇs, srb. vrȇs, rus. véresk, češ. vřes (sloven. oblika je iz pslov. kolektiva *versa), iz ide. *u̯erḱ‑ in *u̯erǵh‑ ‛vezati, stiskati’, tako kot litov. vìržės, latv. vir̂zis, vìrsis, gr. ereíkē, stir. froech, valiž. grug, nar. nem. Brüsch - več ...
- 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
- 2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
- 3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
- 4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
- 5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
- 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
- 3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
- 5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
- 1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
- 1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
- 2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »