- nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: tuberkuloza
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
- 3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
- 4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
- 6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
- navadno v množini, manj formalno nizek čevelj s čepki na podplatu za igranje nogometa
- 1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
- 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
- 1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
- 2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
- 3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti
- 4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati
- 1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko
- 1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
- 2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
- 3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
- 4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
- 1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
- 1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
- 2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
- 3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
- 3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
- 3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
- 3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
- 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
- 4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
I.
- 3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
- 4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
- 5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
- 6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
- 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
- 1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
- 1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
- 1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
- strokovnjakinja za embriologijo
- 1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k skoku, hitremu premikanju
- 1.1. ponazarja skok, hiter premik
- 2. izraža, da govorec opozarja na kaj nenavadnega, nepričakovanega
- 3. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
- 4. ironično ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
- 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
- 2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
- 2.1. vulgarno izraža, da se govorec zaklinja
ETIMOLOGIJA: ↑jebemti
- 1. slabšalno ki se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje
- 1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako stanje, vedênje
- slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti
- ženska, ki se ukvarja s pisanjem novel
- 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
- 2. odzvati se na klic, poziv
- 3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
- 4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
- 5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
- 6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
- 1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
- 1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
- 2. izraža, da je govorec vznemirjen
- 3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
- 4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »