Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
arcat [ārcatnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

zdravnik

Svetokriški
arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.
Celotno geslo eSSKJ16
arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
Svetokriški
Avicena -a m osebno lastno ime Avicena: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof
Pleteršnik
dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
Svetokriški
dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’
Celotno geslo eSSKJ16
doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola
1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih
Svetokriški
Galenus -na m osebno lastno ime Galen: Galenus im. ed. pravi de shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ Galenus im. ed. pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam vezh kokar en Mosh ǀ Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus im. ed. ǀ G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu, Galenu daj. ed., Hippocrateſu, inu veliku drugem Galén, lat. Galēnus, gr. Γαληνός (129–199), v Rimu delujoči sloviti gr. zdravnik
Svetokriški
Hebrejar m osebno lastno ime Abul Faraj (?): Hebreher im. ed. taku bere ǀ Kir Hebreiar im. ed. bere ǀ Hebrehiar im. ed. pak bere ǀ kakor bere Hebreær im. ed. ǀ Hæbreiar im. ed. bere Verjetno je mišljen Abúl Faráj z vzdevkom srlat. Bar Hebraeus (1226–86), dobesedno ‛Judov sin’ (njegov oče je bil namreč judovski zdravnik Aaron), razlagalec Svetega pisma.
Pleteršnik
kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.
Pleteršnik
lẹkár, -rja, m. 1) der Pharmaceut, Cig.; der Apotheker, Cig., Jan.; — 2) = zdravnik, Vod. (Bab.), Valj. (Rad).
Svetokriški
Leonicenus m osebno lastno ime Leonicen: Pishe Nicolaus Leonicenus im. ed. (V, 261) Nikoláj Leonicén, it. Nicola Leoniceno (1428–1524), zdravnik v Vicenzi; → Leont
Celotno geslo Hipolit
likar samostalnik moškega spola
Svetokriški
Matiolus m osebno lastno ime Matiol: Sprizhat nam morio, Frater Stephanus, kateri je bil obnoril, Matthiolus im. ed., kateri je bil posherl en kamen, s' katerem ſe je imel sadavit (III, 421) Morda je mišljen Péter Andrêj Matiól iz Siene (1500–77), zdravnik, ki je prevedel in izdal Dioskuridova dela s komentarjem.
Svetokriški
Menekrates m osebno lastno ime Menekrat: ta imenitni Dohtar, ali Arzat Menecrates im. ed. je per koſſili v' hishi eniga shlahtniga Gospuda ǀ Sam Menecrates im. ed. ſe je bil reſveſſelil (III, 374) Menekrát, gr. Μενεκράτης, zdravnik v Sirakuzah v času Aleksandra Velikega
Pleteršnik
okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
Prekmurski
pádar -a m zdravnik: Pri nász vármegyévszkomi Pádari za kmetovszko deczo Czaszar placsüje KOJ 1845, 119
Svetokriški
Pantaleon -a m osebno lastno ime Pantaleon: Kadaj S. Pantaleon im. ed. je bil sposnal, de je teh isvolenih edn ǀ Pantaleon im. ed. Diaconus je djal vſelej ſe najde per Sveti TROYZI ǀ Panteleon im. ed. je djal ǀ Panthaleon im. ed. pravi ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga Shlushabnika tiga Firshta teh Angelou Pantaleona tož. ed., kir pravi 1. Sv. Pantáleon, zdravnik in mučenec 2. Ni jasno, kateri diakon s tem imenom je mišljen.
Vorenc
prepeluca (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žpapaver prepeluze Scopoli [314: Papaver. Carniol. Perpeluze; v seznamu Nom. Carn. Perpeluze. – Osnova popačenih imen Perpeluze, prepeluze je pravilno ime purpelica. Pri tem je zanimivo, kar je zapisal zdravnik H. C. Schlegel (1772–1839) v knjigi Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen, Erfurt 1798, 393 (Kärnthnische Provinzial=Ausdrücke): Pupelitzen = sehr roth werden, von den Klatschrosen (Flor. papav. rhoead), die hier Pupelitzen gennant werden.]
Pleteršnik
primārij, m. prvi zdravnik oddelka (v bolnici), der Primarius.
Število zadetkov: 32