Fran > eSSKJ

1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma

2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla

3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah

simbol za kemijski element kadmij

1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen

1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba

1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje

2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh

3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov

4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa

7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa

2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov

1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj

2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

iz jezikoslovja samostalniška oblika glagola, ki označuje dejanje ali stanje; SINONIMI: iz jezikoslovja izglagolski samostalnik

1. manj formalno vdirati v računalniške sisteme, navadno nepooblaščeno, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
1.1. manj formalno s takim vdiranjem spreminjati nastavitve, prisvajati si podatke
1.2. manj formalno posegati v programsko ali strojno opremo z namenom prilagajanja njenih funkcij potrebam, željam uporabnika

dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina

1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju

3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati

kdor se ukvarja s kajtanjem

iz zoologije velik brezrepi glodalec s krepkim telesom, večjo glavo in resasto rdečkasto rjavo dlako, ki živi ob vodah Južne Amerike; primerjaj lat. Hydrochoerus hydrochaeris