Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]
    ki je v zvezi z barjem
STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: barje
Smučanje
bolíd -a m
Pleteršnik
bosoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf ("mlada žaba"), Ipavska dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer-Pop.; žaba breči, ogr.-Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
buta3
Pleteršnik
bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče-Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
Celotno geslo Etimološki
bútelj -tlja in -na m
Pleteršnik
butoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf (mlada žaba), Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
cȗcman, m. neka žaba: = tomažek, C.
číra čára; in číračára medmet [číra čára]
    1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
    2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
    3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža
      3.1. kot samostalnik, ekspresivno etično, zakonsko vprašljivo ali le navidezno dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmer
ETIMOLOGIJA: čiračara
Pravopis
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
Celotno geslo Sinonimni
člôvek -éka m
1.
bitje, ki je sposobno misliti in govoritipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. človeček, knj.izroč. človeško bitje, slabš. dvonožec, vznes. krona stvarstva, ekspr. zemljak, ekspr. zemljan
2.
izraža osebo ne glede na spolpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. duša, knj.izroč. individuum, ekspr. kdo1, slabš. ono, ekspr. smrtnik
3.
izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh
SINONIMI:
ekspr. ti, ekspr. vi
Celotno geslo Pregovori
daleč je sestavina izrazov
Daleč od oči, daleč od srca, Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, Jabolko ne pade daleč od drevesa, Kdor visoko leta, daleč vidi, Majhna žaba daleč skoči, Počasi se daleč pride
V VARIANTI IZRAZOV: Dober glas seže v deveto vas
SSKJ²
debeloglávka -e ž (ȃ)
1. zool. velika zelena žaba, ki živi v vodi ali njeni neposredni bližini, Rana ridibunda: debeloglavke živijo do pet let / žaba debeloglavka
2. žival ženskega spola z značilno debelo, veliko glavo: muha debeloglavka; želva debeloglavka
Celotno geslo Frazemi
dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
SSKJ²
dolgokrák in dolgokràk -áka -o [dou̯gokrakprid. (ȃ; ȁ á)
ki ima dolge krake, noge: dolgokrak pajek; dolgokraka ptica, žaba / ekspr. dolgokrak fantič
Celotno geslo Etimološki
drdráti -ȃm nedov.
Celotno geslo Pregovori
dreti2 je sestavina izrazov
Počasi se žaba dere
V VARIANTI IZRAZOV: Vsak po svoje, Bohinjec pa s svedrom
Jezikovna
Dvojna imena poklicev

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Število zadetkov: 151