Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Celotno geslo eSSKJ16
ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov
1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko
2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Svetokriški
Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh
Celotno geslo eSSKJ16
ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo eSSKJ16
atej -a samostalnik moškega spola
moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik
1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
TERMINOLOGIJA: bog v duhu
Celotno geslo eSSKJ16
bogi -ega (bozi, bogi) posamostaljeno
1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revni
1.1 kdor ima nizek družbeni položaj
2. kdor je nesrečen, vreden usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: ubogi
2.1 protestansko, ekspresivno kdor je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
FREKVENCA: 202 pojavitvi v 19 delih
TERMINOLOGIJA: bogi v duhu/vesti
Celotno geslo eSSKJ16
boljši3 (bulši) primernik prislova
1. primrk. glede na določene zahteve v večji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. takó, da v večji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bran1 -i samostalnik ženskega spola
odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
FRAZEOLOGIJA: postaviti se v bran
Prekmurski
cìnkati -am nedov. cingljati, zvončkljati: czinkati KOJ 1833, 177; Czinka BKM 1789, 114; cinga KOJ 1845, 12; Naj czinka czirkev peſznami BKM 1789, 42; Czinkaj tak glász tvoj KAJ 1848, 216; steri lepô cinkali KAJ 1870, 125
cinkajóuči -a -e cingljajoč, zvončkljajoč: czinkajoucse czimbole KŠ 1771, 516
cìnkavši -a -e ko je cingljal, zvončkljal: ſzpejvavſi i czinkavſzi vu ſzrczi vaſem Goſzodni KŠ 1771, 584
Svetokriški
cveteti -im nedov. cveteti: Danaſſ je sazhela zvetejti nedol. taiſta vejza (III, 216) ǀ roshize lepu na trauniki Zvetè 3. mn. (V, 294) ǀ roshize ſo zvetele del. mn. ž (I/1, 65)
Celotno geslo eSSKJ16
cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola
1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo
FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih
Svetokriški
čekati -am nedov. čakati: ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs v'pakal vergel, inu s'Angelu ſi naſs k'hudizhom ſturil, my sedaj tudi zhekamo 1. mn., de lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat, inu v'naſho oblast yh dati (I/1, 216) → čakati
Prekmurski
čeméren -rna -o prid.
1. strupen: pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; pren. Csemérni pehár nevoule SM 1747, 75; Trucsz takái csemérnoi ſzmerti SM 1747, 74; tvo tesko csemérno ſzmrt SŠ 1796, 42
2. jezen: vládnik ſzpráviſcsa csemeren KŠ 1771, 216; csemérno nevoſcsenoſzt máte KŠ 1771, 750; ne glédaj na csemérne moje hüdoube KM 1783, 193
Celotno geslo eSSKJ16
da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Svetokriški
devetsto nepreg. štev. devetsto: Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu rod. mn., inu trideſseti lejt ǀ Enoh od devetſtu rod. mn., inu pedeſset lejt ǀ Mathusalem od devetſtu rod. mn. inu deuet, inu ſeſsedeſset lejt (I/1, 216)
Celotno geslo eSSKJ16
devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola
1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu
1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica
1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo
2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dočakati -am dovršni glagol
1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati
2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti
FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol
1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati
FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma
Prekmurski
dòli zbrìsati ~ zbríšem dov. zbrisati, odpustiti: ja ſzem, ſteri doli zbriſzem tvoje jálnoſzti za mojo volo KŠ 1754, 134; i jaſz zbrisem doli, kakti kuſzti oblák, preſztoplenyé tvoje KŠ 1754, 216; I Boug doli zbriſe vſze ſzkuzé 'znyihovi oucsi KŠ 1771, 804; doli zbriſe Boug vſze ſzkuzé KŠ 1771, 780; Doli nám Boug zbrise Nase ſzkuzé SŠ 1796, 5; vsze veszélnoszti Dolizbrise i tebi Bôg KAJ 1848, 176; I prájh doli vam ga zbriſzemo KŠ 1771, 202; ſteroga oucſi ſze vſze joukanye Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; moje grejhe doli zbriſſi KM 1783, 141; i doli zbrisi vsze grêhe moje TA 1848, 19; naj doli zbrise szpômenek nyihov z zemle TA 1848, 26; ki je ſzmrt doli zbriſzao KŠ 1771, 647; nyi imé szi doli zbriszao TA 1848, 7
Število zadetkov: 88