Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, a - več ...
ahá1 in ahà členek
    1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
    2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
      2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
àj medmet
    1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega
      1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost
    4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost
    5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
      5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. , nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]
    1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije
      1.1. vsaka od takih figur
    2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna
      2.1. zlasti v ruskem okolju babica
    3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej baba
balván balvána samostalnik moškega spola [balván]
    1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
    2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval
      2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]
    1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
    2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej bel
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]
    peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]
    1. odrasel samec goveda
    2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. ekspresivno zelo velik in močen moški
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]
    1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
      1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
      1.2. kar spominja na tako tvorbo
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
blízu1 prislov [blízu]
    1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
    3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
    4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]
    večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]
    1. zelo globoka jama s strmimi stenami
    2. ekspresivno velika globina
    3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
    4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
      4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz brez + dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
    1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
    2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
bŕr medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da govorec občuti mraz, ga zebe
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu vzbuja grozo, odpor
    3. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok motornega vozila
    4. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r, izgovarja se z višjim tonom posnema zvonjenje telefona, budilke
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tresenje in pri tem nastale zvoke, znana tudi v drugih jezikih, npr. rus. brr, slovaš. , nem. brr
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]
    luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz cediti
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Število zadetkov: 148