Zadetki iskanja
Pleteršnik
brezdẹ́łnost, f. die Arbeitslosigkeit, der Müßiggang, die Unthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; brezdelnost je mati vseh pregreh, der Müßiggang ist aller Laster Anfang, Cig.
Celotno geslo
eSSKJ16
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
Celotno geslo
Megiser
izhod -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Megiser
izvir -a samostalnik moškega spola
Pleteršnik
kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
Pleteršnik
kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
Pleteršnik
načẹ́njati,* -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.
Pleteršnik
načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen (z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
Pleteršnik
počę́tək, -tka, m. 1) der Anfang; s početka, anfangs; početki, die Anfangsgründe, Cig. (T.); — der Anfangspunkt (math.), Cig. (T.); — die Quelle (fig.), der Grund, Cig.; — 2) das Unternehmen, das Beginnen, Cig., C.; nespameten p., thörichtes Beginnen, Ravn.
Pleteršnik
Pleteršnik
pótok, -tǫ́ka, m. 1) der Bach; krvi, solza potoci, Ströme von Blut, von Thränen; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — redkeje: potòk, -tǫ́ka.
Pleteršnik
požirák, m. 1) der Anfang der Speiseröhre, der Schlund, Guts., Mur., Cig., Jan.; kost mu je v požiraku obtičala, jvzhŠt.; — 2) der Wasserschlund, vzhŠt.
Pleteršnik
pričę̑tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; za pričetka, anfänglich, C.; — pričetki, die Anfangsgründe, Cig., Jan.
Pleteršnik
pričę́ti, -čnèm, vb. pf. den Anfang machen, beginnen; pravdo p., den Rechtsweg betreten, Cig.; — (o kravi) zu eutern anfangen, Jan.; — p. se, den Anfang nehmen, beginnen; boj se je pričel; zdaj se mlačva prične, Ravn. (Abc.); bolezen se je pričela (ist ausgebrochen), Cig.; zdaj še le se njih reva prične, Ravn.
Pleteršnik
pristòp, -stǫ́pa, m. 1) das Hinzutreten, der Zutritt, Cig., Jan.; p. zapreti komu, jemandem den Zugang versperren, Cig.; der Introitus (Anfang der Messe), Cig.; — die Einleitung, der Eingang (exordium), Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der Beitritt (zu einer Vereinigung), Mur., Cig., Jan., nk.; — die Heirat in ein anderes Haus, die Zuheirat, C.
Pleteršnik
prvína, f. 1) das erste: prvina dneva, der Anfang des Tages, Ravn.-C.; jeli je prvina (= načetek, der Anbruch) sveta, tako je tudi vse testo sveto, Dalm.; die Erstlinge, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj; daj njemu od prvin vsega sadu, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) der Grundstoff, der Urstoff, das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
Pleteršnik
spočę́tək, -tka, m. 1) = početek, der Anfang, der Beginn, Mur.; — 2) die Leibesfrucht, der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; zaprava spočetka, die Abtreibung der Leibesfrucht, DZ.
Pleteršnik
začẹ̑njati, -am, vb. impf. ad začeti; anfangen; vse začenja, pa nič ne skonča; — z. se, den Anfang nehmen, beginnen.
Pleteršnik
začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost