Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
zaiménski zaiménska zaiménsko pridevnik [zaiménski] ETIMOLOGIJA: zaimek
zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]
    1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
    2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši
      2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
    4. igrača, ki predstavlja zajca
STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: zajec
zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji] STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: zajec
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
zájklja zájklje samostalnik ženskega spola [zájklja]
    1. samica zajca
    2. samica kunca
    3. manj formalno tekačica, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
ETIMOLOGIJA: zajec
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]
    1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
      1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
    2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa
      2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
      2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
    3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: količiti
zalájati zalájam dovršni glagol [zalájati]
    1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
    2. slabšalno glasno, zadirčno reči, povedati
ETIMOLOGIJA: lajati
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: mijavkati
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]
    1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka
      1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
    2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje
      2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
      2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
    3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
      3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: presti
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]
    1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
    2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
zaúšnica zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaúšnica]
    1. udarec po licu, navadno s plosko roko
    2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, neprijetnosti, težave, navadno kot posledica neustreznega, neodgovornega ravnanja
FRAZEOLOGIJA: dobiti zaušnico, prisoliti komu, čemu zaušnico
ETIMOLOGIJA: iz za uho
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati]
    1. ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
    2. ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
    3. ekspresivno priti iz rodil
ETIMOLOGIJA: vekati
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]
    iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: zavijati
zavropód zavropóda samostalnik moškega spola [zau̯ropót zau̯ropóda]
    iz paleontologije velik rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom z manjšo glavo in štirinožno hojo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. sauropod, nem. Sauropode, frc. sauropode) iz nlat. sauropodus iz zaver + gr. poús ‛noga, stopalo’
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati
zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti]
    1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: žvrgoleti
zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc]
    zelo trd sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po švicarskem kraju Brienz
zdravíca zdravíce samostalnik ženskega spola [zdravíca] ETIMOLOGIJA: iz zdraviti v pomenu ‛nazdraviti’ iz zdrav
zdravljíca zdravljíce samostalnik ženskega spola [zdrau̯ljíca] ETIMOLOGIJA: iz zdravica, verjetno pod vplivom nazdravljati
Število zadetkov: 2554