Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne
Celotno geslo eSSKJ16
apoteka -e (apoteka, apateka, apotoka) samostalnik ženskega spola
kjer se dobijo zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 6 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola
1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Svetokriški
baba -e ž baba: kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)
Celotno geslo eSSKJ16
bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola
odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Pleteršnik
bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
Svetokriški
bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
Celotno geslo eSSKJ16
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bogatastvo -a samostalnik srednjega spola
velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Svetokriški
čas -a m čas: bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava: nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj: pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj: ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2
Celotno geslo eSSKJ16
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Svetokriški
čeden -dna prid. lep, čednosten: Zheden im. ed. m kakor Temiſtokles ǀ tvoj lep, zhedn im. ed. m leben bo te ludy vuzhil ǀ zhedni im. ed. m dol. Themistochles ǀ Ie rejs de tudi zhedna im. ed. ž, inu ſilnu lepa je bila Rachel ǀ Gdu je ta? taku lepa, taku shlahtna, taku bogata, taku zhèdna im. ed. ž ǀ tu ſvetu, inu zhednu im. ed. s shiveine sfarj te greshne ǀ ſvetu, zhednu im. ed. s, inu Bogudopadezhe dellu ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga rod. ed. m Vojszhaka ǀ shlahtnuſt inu lepota te zhedne rod. ed. ž dushe ǀ skuſi exempel tvojga lepiga sadershaina, zhedniga rod. ed. s, inu pravizhniga shiveina ǀ kar pak leipiga, zhedniga rod. ed. s, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ zhednu tož. ed. s, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem or. ed. s, inu nedolshnem shiulejnam ǀ Je dershal dua fantizha zhedna tož. dv. m kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla primer.> Taisti shlahtni Tron, veliku zhedniſhi im. ed. m, Kakor uni s'bele ſlonave Kosti sresan ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi im. ed. ž, inu ſveteshi rata presež.> S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi, inu zhednishi im. ed. m vmej vſimy
Celotno geslo eSSKJ16
dejano (djanu, djano) povedkovnik
1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno
2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa
3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj
3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno
4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih
FRAZEOLOGIJA: biti (celo) dejano za koga/kaj, s kom/čim, biti komu dejano za koga/kaj
Celotno geslo eSSKJ16
duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo
Celotno geslo eSSKJ16
dvor -a samostalnik moškega spola
1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih
Svetokriški
fara -e ž župnija: Kadar ena fara im. ed. ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare rod. ed. perporozhili ǀ Shkoff Faimoshtra odſtavi, Studentu shegne, inu faro tož. ed. da ǀ ſta bila dua Mashnika veni Fari mest. ed. ǀ Kulikain mashnikou imate v'vashi Farri mest. ed. ← srvnem. pharre ← lat. par(r)ochia ← παροικία ‛prebivanje v tujini, strnjena naselbina tujcev (brez državljanskih pravic)’
Svetokriški
gospodičič -a m gospodič: Sa tiga volo Martia Rimska Goſpa, dokler je bila ſilnu bogata, Rimski Gospodizhizhi im. mn. ſo ny na shlushbo ſtregli, inu jo ſnubili (V, 88)
Prekmurski
gospodìčina -e ž gospodična: Kisasszony, goszpodicsina AIN 1876, 17; Edna bogata goszpodicsina KAJ 1870, 50; Naj Gédrto goszpodicsino bli'ze szpoznam AI 1875, br. 2, 7
Vorenc
gostarija ž, F8, coena Hecates, ṡhleht goſtarje, ſyr inu krúh; epulari, lebati, goſtarie derṡhati; epulatio, goſtaria, lebanîe, goſtovanîe; epulo, -nis, tudi tá, kateri goſtarie derṡhy; epulum, ſhpiṡha, goſtaria; pollucibilis coena, velike, inu shlahtne goſty, vezherja, ali goſtaria; polluctum, -cti, ena velika, inu bogata goſtaria; sportula, -ae, ena ṡhleht goſtaria
Število zadetkov: 42